[{"data":1,"prerenderedAt":-1},["ShallowReactive",2],{"glossary:sl:::2":3},{"rows":4,"total":250,"page":251,"pages":252,"perPage":253,"letters":254},[5,17,30,40,49,57,69,79,89,98,106,115,124,132,141,151,162,170,180,189,201,212,222,231,241],{"id":6,"documentId":7,"locale":8,"term":9,"definition":10,"terms":11,"notesList":13},1142,"ps0mg45q87boudz89du9t9nn","sl","budimpeštanski proces","Posvetovalni forum več kot 50 vlad iz širše evropske regije in desetih mednarodnih organizacij, katerega cilj je spodbujati dobro upravljanje na področju migracij, razviti celovite in trajnostne sisteme za urejene migracije ter izmenjevati informacije in dobre prakse o najrazličnejših vprašanjih migracij (zakonite migracije, nedovoljene migracije, azil, vizum, upravljanje meja, trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov, ponovni sprejem in vračanje).",{"sl":9,"en":12},"Budapest Process",[14,15,16],"Pobudo za budimpeštanski proces je dala Nemčija leta 1991.","S tem dialogom proces spodbuja usklajeni način reševanja izzivov nedovoljenih migracij ter podporo za prenos migracijskih konceptov in politik ter njihovo skupno razumevanje.","Za več informacij glej spletno mesto budimpeštanskega procesa.",{"id":18,"documentId":19,"locale":8,"term":20,"definition":21,"terms":22,"notesList":24},2210,"qvfyqedeyfojfxbnpcj67rs9","celoviti pristop k upravljanju azila in migracij","Skupni ukrepi, ki jih sprejemajo Evropska unija in njene države članice v okviru svojih pristojnosti za učinkovito upravljanje azila in migracij v okviru veljavnega prava EU.",{"sl":20,"en":23},"comprehensive approach to asylum and migration management",[25,26,27,28,29],"Cilja skupnih ukrepov sta:\na) zagotavljati usklajenost med politikami upravljanja azila in migracij pri obvladovanju migracijskih tokov v Evropsko unijo;\nb) obravnavati glavne migracijske poti in nedovoljeno gibanje med državami članicami EU.","Navedena cilja se uresničujeta z notranjimi in zunanjimi sestavnimi deli celovitega pristopa.","Notranji sestavni deli so opredeljeni v 4. členu Uredbe (EU) 2024\u002F1351 in obsegajo:\na) tesno sodelovanje in medsebojno partnerstvo med institucijami, organi, uradi in agencijami EU, državami članicami EU ter mednarodnimi organizacijami;\nb) uspešno upravljanje zunanjih meja držav članic EU na podlagi evropskega integriranega upravljanja meja;\nc) popolno spoštovanje obveznosti iz mednarodnega prava in prava EU v zvezi z osebami, rešenimi na morju;\nd) hiter in učinkovit dostop do pravičnega in učinkovitega postopka za mednarodno zaščito na ozemlju držav članic EU, tudi na njihovih zunanjih mejah, v teritorialnih vodah ali na tranzitnih območjih držav, ter priznanje statusa begunca ali subsidiarne zaščite državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva;\ne) določitev države članice EU, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito;\nf) učinkoviti ukrepi za zmanjšanje spodbud za nedovoljeno gibanje državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva med državami članicami EU ter za njegovo preprečevanje;\ng) dostop prosilcev do ustreznih pogojev za sprejem;\nh) učinkovito upravljanje vračanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU;\ni) učinkoviti ukrepi za zagotavljanje spodbud in podpore za integracijo upravičencev do mednarodne zaščite v državah članicah EU;\nj) ukrepi, namenjeni boju proti izkoriščanju in zmanjšanju nezakonitega zaposlovanja;\nk) po potrebi uvedba in uporaba operativnih orodij, vzpostavljenih na ravni EU, med drugim z orodji Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) in Agencije Evropske unije za azil (EUAA), ter informacijskih sistemov EU, ki jih upravlja Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA).","Zunanji sestavni deli so opredeljeni v 5. členu Uredbe (EU) 2024\u002F1351. Evropska unija in njene države članice v okviru svojih pristojnosti spodbujajo in vzpostavljajo prilagojena in vzajemno koristna partnerstva, in sicer ob doslednem spoštovanju mednarodnega prava in prava EU ter na podlagi popolnega spoštovanja človekovih pravic, ter spodbujajo tesno sodelovanje z zadevnimi tretjimi državami na dvostranski, regionalni, večstranski in mednarodni ravni, da bi med drugim:\na) spodbujale zakonite migracije in zakonite poti za državljane tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter za osebe, ki so na druge načine sprejete za zakonito prebivanje v državah članicah EU;\nb) podpirale partnerje, ki gostijo veliko migrantov in beguncev, potrebnih zaščite, ter okrepile njihove operativne zmogljivosti na področju migracij, azila in upravljanja meja ob popolnem spoštovanju človekovih pravic;\nc) preprečevale nezakonite migracije ter se bojevale proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z zmanjševanjem ranljivosti, ki jih povzročata, ob hkratnem zagotavljanju pravice do zaprositve za mednarodno zaščito\nd) odpravljale temeljne vzroke in povzročitelje nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja;\ne) izboljšale učinkovitost vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije;\nf) zagotovile izvajanje skupne vizumske politike v celoti.","Cilji celovitega pristopa se uresničujejo ob spoštovanju načela solidarnosti in pravične delitve odgovornosti iz 80. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter na podlagi načela integriranega oblikovanja politik v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU, vključno s temeljnimi pravicami.",{"id":31,"documentId":32,"locale":8,"term":33,"definition":34,"terms":35,"notesList":37},1144,"qqt2fp35z8ftx7pc049t80sy","Center za informacije, razprave in izmenjave podatkov o prečkanju meja in priseljevanju","Organ, ki državam članicam EU zagotavlja pomoč pri učinkovitem proučevanju zakonitih migracij, da se preprečijo nedovoljene migracije in nezakonito prebivanje, pri učinkovitem boju proti kriminalu, povezanemu s priseljevanjem, pri boljšem odkrivanju ponarejenih dokumentov ter pri izpopolnjevanju prakse izgona.",{"sl":33,"en":36},"Centre for Information, Discussion and Exchange on the Crossing of Frontiers and Immigration (CIREFI)",[38,39],"CIREFI je začel delo 1. januarja 1995 na podlagi sklepov Sveta z dne 30. novembra 1994.","Decembra 2009 se je COREPER zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe odločil odpraviti CIREFI ter njegove naloge prenesti na Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex).",{"id":41,"documentId":42,"locale":8,"term":43,"definition":44,"terms":45,"notesList":47},1146,"k81q86lnse6kqogk5znkn9tt","center za pridržanje","Na svetovni ravni: posebni center, ki se uporablja za pridržanje državljanov tretjih držav v skladu z nacionalnim pravom.\nV zvezi z vračanjem na ravni EU: posebni center za pridržanje državljanov tretjih držav, ki so v postopku vračanja, da se pripravi vrnitev in\u002Fali izvede postopek odstranitve, zlasti če:\n(a) obstaja nevarnost pobega ali\n(b) se zadevni državljan tretje države izogiba vrnitvi ali odstranitvi ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve.",{"sl":43,"en":46},"detention facility",[48],"Kadar država članica EU ne more zagotoviti nastanitve v posebnem centru za pridržanje in je prisiljena uporabiti nastanitev v zaporu, so državljani tretjih držav v pridržanju ločeni od navadnih zapornikov.",{"id":50,"documentId":51,"locale":8,"term":52,"definition":53,"terms":54,"notesList":56},1148,"tdmjikh5xn4gg5ug0bn74b9z","ciljna država","Država, ki je cilj migracijskih tokov (zakonitih ali nedovoljenih).",{"sl":52,"en":55},"country of destination",[],{"id":58,"documentId":59,"locale":8,"term":60,"definition":61,"terms":62,"notesList":64},1150,"dbzq8nntq2x5ryx9ctvkwv52","čezmejni delavec","Oseba, ki dela kot zaposlena ali samozaposlena oseba v državi članici EU in za katero se priznava, da prebiva v drugi (sosednji) državi članici EU.",{"sl":60,"en":63},"cross-border worker",[65,66,67,68],"V zvezi s čezmejnimi vprašanji je veliko opredelitev izraza »čezmejni delavec\u002Fdnevni migrant«.","Pojem »čezmejni delavec« zajema različne okoliščine, odvisno od tega, ali se upošteva pomen v Skupnosti (opredeljen zlasti v zvezi s socialno varnostjo) ali različne opredelitve v dvostranskih sporazumih o dvojni obdavčitvi.","Kadar gre za davke, dvostranski sporazumi o dvojni obdavčitvi, ki določajo davčno ureditev za obmejne delavce, uporabljajo bolj omejujoče opredelitve, ki določajo dodatno prostorsko merilo: prebivanje in delo na obmejnem območju.","Izraza »čezmejni delavec« in »obmejni delavec« se pogosto štejeta za sopomenki. Vendar se čezmejni delavci od obmejnih delavcev razlikujejo po tem, da ne delajo vedno na obmejnem območju v državi gostiteljici.",{"id":70,"documentId":71,"locale":8,"term":72,"definition":73,"terms":74,"notesList":76},1152,"yntk8s9aoytc8rm5gg7agc2l","človekove pravice","Dogovorjeni mednarodni standardi, ki priznavajo in ščitijo dostojanstvo in integriteto vsakega posameznika brez razlik.",{"sl":72,"en":75},"human rights",[77,78],"Človekove pravice so del običajnega mednarodnega prava in so določene v različnih nacionalnih, regionalnih in mednarodnih pravnih dokumentih, na splošno imenovanih instrumenti o človekovih pravicah.","V EU se raje uporablja izraz temeljne pravice.",{"id":80,"documentId":81,"locale":8,"term":82,"definition":83,"terms":84,"notesList":86},1154,"c638khnaj8wi3oivcp842lhm","de facto begunec","Oseba, ki ji ni priznan status begunca (v skladu z oddelkom A 1. člena ženevske konvencije o beguncih in protokola) in ki se ne more ali se iz razlogov, ki se priznavajo kot utemeljeni, noče vrniti v svojo izvorno državo ali državo državljanstva, oziroma če nima državljanstva, v državo svojega običajnega prebivališča.",{"sl":82,"en":85},"de facto refugee",[87,88],"Ta izraz v državah članicah EU ni pravno opredeljen.","V Nemčiji se izraz nanaša na osebo, ki ni zaprosila za azil ali katere prošnja za azil je bila zavrnjena, vendar je bila njena odstranitev začasno ustavljena zaradi konkretne nevarnosti za življenje, telo ali svobodo. Na primer, v Nemčiji bo prebivanje osebe dopuščeno na podlagi humanitarnega prava.",{"id":90,"documentId":91,"locale":8,"term":92,"definition":93,"terms":94,"notesList":96},1156,"y7fldoyyy4w492auzb2jmg2u","de facto prebivalstvo","Pojem, po katerem se kot zemljepisno območje posameznikov (ali življenjskih dogodkov) evidentira (ali pripiše) zemljepisno območje, na katerem so bili (ali so se zgodili) ob določenem času.",{"sl":92,"en":95},"de facto population",[97],"Ta izraz se redko uporablja.",{"id":99,"documentId":100,"locale":8,"term":101,"definition":102,"terms":103,"notesList":105},1158,"cq6tf352q7oe2s77oicptznt","de jure prebivalstvo","Pojem, po katerem se kot zemljepisno območje posameznikov (ali življenjskih dogodkov) evidentira (ali se jim pripiše) zemljepisno območje na podlagi kraja prebivanja.",{"sl":101,"en":104},"de jure population",[97],{"id":107,"documentId":108,"locale":8,"term":109,"definition":110,"terms":111,"notesList":113},1160,"grh1c117c9q83y1n2wl8twgw","dejanje preganjanja","Na svetovni ravni: dejanja, ki kršijo človekove pravice ali drugače povzročajo resno škodo ter pogosto, a ne vedno, vključujejo sistematičnost ali ponavljanje.\nV EU in ob smiselni uporabi oddelka A 1. člena ženevske konvencije o beguncih in protokola: dejanja, ki so\na) dovolj huda po svojih značilnostih ali ponavljanju, da hudo kršijo osnovne človekove pravice, zlasti pravice, pri katerih ni mogoča razveljavitev po drugem odstavku 15. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ali\nb) kopičenje različnih ukrepov, vključno s kršitvijo človekovih pravic, ki je dovolj huda, da na posameznika vpliva podobno kot v točki a.",{"sl":109,"en":112},"act of persecution",[114],"Po Direktivi 2011\u002F95\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih) so dejanja preganjanja lahko:\na) dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja;\nb) pravni, upravni, policijski in\u002Fali sodni ukrepi, ki so sami po sebi diskriminatorni ali izvedeni na diskriminatoren način;\nc) nesorazmerni ali diskriminatorni pregon ali kazen;\nd) odrekanje sodnega varstva, ki ima za posledico nesorazmerno ali diskriminatorno kazen;\ne) pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, pri katerem bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med izključitvene razloge, navedene v drugem odstavku 12. člena;\nf) dejanja, ki so povezana s spolom ali usmerjena na otroke.",{"id":116,"documentId":117,"locale":8,"term":118,"definition":119,"terms":120,"notesList":122},1162,"po3ijkbvcmi2m3rqwvqasd8h","dejavnik odbijanja","Pogoj\u002F-i ali okoliščina\u002F-e v izvorni državi, ki silijo k izseljevanju ali ga spodbujajo.",{"sl":118,"en":121},"push factor",[123],"Kot ugotavlja projekt evropska mreža za ponovno vključevanje, je to lahko iz posebnih ali različnih razlogov; tako lahko na primer zmanjševanje gospodarskih priložnosti ali politična nestabilnost spodbudita izseljevanje.",{"id":125,"documentId":126,"locale":8,"term":127,"definition":128,"terms":129,"notesList":131},1164,"op9poixdsj9hnfn871ivn02k","dejavnik odbijanja in privlačevanja","Dejavniki, ki sprožijo in vplivajo na odločitev za migracijo, bodisi tako, da jih privabijo v drugo državo (dejavniki privlačevanja), bodisi tako, da spodbujajo ali pospešujejo izseljevanje (dejavniki odbijanja).",{"sl":127,"en":130},"push-pull factor",[],{"id":133,"documentId":134,"locale":8,"term":135,"definition":136,"terms":137,"notesList":139},1166,"hzme5n2gz49223kf60vdqeve","dejavnik privlačevanja","Pogoj\u002F-i ali okoliščina\u002F-e, ki pritegnejo migranta v drugo državo.",{"sl":135,"en":138},"pull factor",[140],"Kot ugotavlja projekt Evropska mreža za ponovno vključevanje, je to lahko iz posebnih ali različnih razlogov, na primer širitve gospodarskih priložnosti in možnosti napredovanja v ciljni državi.",{"id":142,"documentId":143,"locale":8,"term":144,"definition":145,"terms":146,"notesList":148},1168,"hbhdgt9bw3jlwp3cuiikrqbh","delavec migrant","Oseba, ki se bo ukvarjala, se ukvarja ali se je ukvarjala s plačano dejavnostjo v državi, katere državljan ni.",{"sl":144,"en":147},"migrant worker",[149,150],"Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opredeljuje delavca migranta kot »tujca, ki ga sprejemna država sprejme s posebnim namenom opravljanja gospodarske dejavnosti, za katero prejema plačilo v sprejemni državi. Dolžina njegovega bivanja je običajno omejena, prav tako tudi vrsta zaposlitve, ki jo lahko opravlja«.","Za namen EMN je primernejša opredelitev Združenih narodov, ki je v literaturi pogostejša in celovitejša, saj posebej vključuje tiste delavce migrante, ki so morda trenutno brez dela, vendar so prej delali. Konvencija vključuje tudi samozaposlene delavce.",{"id":152,"documentId":153,"locale":8,"term":154,"definition":155,"terms":156,"notesList":158},1170,"uxfobywtbip699fh7t4d5lxz","delo otrok","Delo, ki ga opravlja otrok in ki otroka prikrajša za otroštvo, možnosti in dostojanstvo ter škoduje njegovemu telesnemu in duševnemu razvoju.",{"sl":154,"en":157},"child labour",[159,160,161],"Ta opredelitev dopušča otroku, da dela (na primer v trgovini, kadar nima pouka), če to ni v nasprotju z navedenim. Nanaša se na delo, ki je duševno, telesno, družbeno ali moralno nevarno in škodljivo za otroke ter posega v njihovo šolanje, s tem da:\n– jih prikrajša za priložnost, da hodijo v šolo;\n– jih prisili, da predčasno opustijo šolanje, ali\n– od njih zahteva, da ob šolanju opravljajo čezmerno dolgotrajno in težko delo.","Konvencija MOD št. 138 določa, da v običajnih okoliščinah oseba lahko sodeluje pri gospodarski dejavnosti pri starosti nad 15 let. Po 32. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je delo otrok prepovedano. Brez poseganja v pravila, ki so za mlade ugodnejša, in razen omejenih izjem najnižja starost za zaposlitev ne sme biti nižja od najnižje starosti ob dokončanju obveznega šolanja.","Vsakega dela, ki ga opravljajo otroci, ne gre uvrstiti med delo otrok, ki si ga je treba prizadevati odpraviti. MOD razlikuje med »delovnimi dejavnostmi otrok« in »delom otrok«, pri čemer se drugi izraz uporablja za neodobravane delovne dejavnosti otrok. Delovne dejavnosti otrok lahko vključujejo opravljanje lažjih gospodinjskih opravil in imajo v resnici učno vrednost, če ne vplivajo na njihovo zdravje in osebni razvoj ter ne posegajo v njihovo šolanje.",{"id":163,"documentId":164,"locale":8,"term":165,"definition":166,"terms":167,"notesList":169},1172,"ntyb6zqs2coojktz61j1gg9u","delodajalec","Fizična ali pravna oseba, vključno z agencijami za zagotavljanje dela, za katero, po navodilu katere in\u002Fali pod nadzorom katere se sklene zaposlitev.",{"sl":165,"en":168},"employer",[],{"id":171,"documentId":172,"locale":8,"term":173,"definition":174,"terms":175,"notesList":177},1174,"rbuzh5mhnu2brc69ojzaopoj","Delovna skupina na visoki ravni za azil in migracije","Strateška skupina, ki deluje pod okriljem Evropskega sveta in je bila ustanovljena za oblikovanje celovite in integrirane strategije za sodelovanje EU s tretjimi državami na področju azila in migracij.",{"sl":173,"en":176},"High-Level Working Group (HLWG) on Asylum and Migration",[178,179],"Delovna skupina na visoki ravni za azil in migracije je bila ustanovljena decembra 1998, da bi pripravila medstebrne akcijske načrte za države izvora in tranzita prosilcev za azil in migrantov.","Delovna skupina na visoki ravni za azil in migracije se osredotoča na zunanje odnose s tretjimi državami, zlasti v okviru globalnega pristopa k vprašanju migracij in mobilnosti. Njen cilj je okrepiti zunanjo razsežnost azilne in migracijske politike EU z dialogom, sodelovanjem in partnerstvom z državami izvora in tranzita na področjih zakonitih migracij, nedovoljenih migracij ter migracij in razvoja. Skupina pripravlja tudi sklepe in priporočila o azilu in migracijah, ki jih sprejme Svet. Opravi oceno političnih in gospodarskih razmer ter razmer na področju človekovih pravic v državah izvora ter pripravi skupno analizo vzrokov in posledic migracij.",{"id":181,"documentId":182,"locale":8,"term":183,"definition":184,"terms":185,"notesList":187},1176,"ov7zd9hvfaft7kacp0dtc9x8","delovne migracije","Gibanje oseb iz ene države v drugo ali znotraj države prebivališča z namenom zaposlitve.",{"sl":183,"en":186},"labour migration",[188],"Večina držav obravnava delovne migracije v svoji zakonodaji na področju migracij. Poleg tega nekatere države dejavno sodelujejo pri urejanju izseljevanja z namenom zaposlitve in pri iskanju priložnosti za svoje državljane v tujini.",{"id":190,"documentId":191,"locale":8,"term":192,"definition":193,"terms":194,"notesList":196},1178,"cwmxzrsvn3gt34f6m61q6t9j","delovno dovoljenje","Na svetovni ravni: pravni dokument, ki ga izda pristojni organ države in daje dovoljenje za zaposlitev delavcev migrantov v državi gostiteljici v obdobju veljavnosti dovoljenja.\nNa ravni EU: pravni dokument, ki ga izda pristojni organ države članice EU in navaja pravico državljana tretje države do dela na ozemlju te države članice EU v obdobju veljavnosti dovoljenja.",{"sl":192,"en":195},"work permit",[197,198,199,200],"Pravica državljanov tretjih držav do dela v državi članici EU\u002FEFTA je večinoma odvisna od zakonodaje te države članice EU\u002FEFTA. Države članice EU se razlikujejo po tem, ali poleg delovnega dovoljenja izdajajo tudi dovoljenje za prebivanje in\u002Fali izdajajo skupno dovoljenje za prebivanje in delo. V vseh državah članicah EU posamezne določbe opredeljujejo nekatere migrante, ki so lahko izvzeti iz obveznosti pridobitve delovnega dovoljenja ali za katere veljajo poenostavljeni postopki sprejema.","Na ravni EU: različni zakonodajni instrumenti urejajo sprejem in prebivanje državljanov tretjih držav za namene zaposlitve, odvisno od različnih skupin delavcev migrantov in njihovega rezidentskega statusa\u002Fstalnega prebivališča (kot so visokokvalificirani migranti, sezonski delavci, au pair, študenti, osebe, premeščene v okviru istega podjetja, napoteni delavci, rezidenti za daljši čas). Za dodatne informacije glej poročilo evropske migracijske mreže (EMN): Satisfying Labour Demand through Migration, 2011.","Direktiva 2011\u002F98\u002FEU (Direktiva o enotnem dovoljenju) je uvedla enotni postopek obravnavanja vloge za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo državljanov držav nečlanic EU na ozemlju države članice ter skupni niz pravic za delavce, ki niso državljani države članice EU, a v eni od teh zakonito prebivajo, zlasti pravico do enake obravnave, kakršno uživajo državljani države, v kateri prebivajo in delajo, glede svetovalnih storitev za nastanitev in zaposlitev. Direktiva se uporablja za večino državljanov držav nečlanic EU, ki imajo dovoljenje za prebivanje in delo v EU, ne glede na prvotni razlog za sprejem, razen če so izrecno izključeni iz področja uporabe direktive. Njeno področje uporabe vključuje državljane tretjih držav, ki želijo biti sprejeti v državo članico EU, da bi tam prebivali in delali, ter tiste, ki že prebivajo v njej in imajo dostop do trga dela ali že delajo v tej državi.","15. člen Direktive 2013\u002F33\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih za sprejem) zagotavlja prosilcem za mednarodno zaščito pravico do dostopa do trga dela najpozneje devet mesecev od dneva vložitve prošnje za mednarodno zaščito, v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji držav članic EU. Poleg tega 26. člen Direktive 2011\u002F95\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih) določa, da države članice EU upravičencem do mednarodne zaščite od trenutka priznanja zaščite dovolijo zaposlovanje ali samozaposlovanje.",{"id":202,"documentId":203,"locale":8,"term":204,"definition":205,"terms":206,"notesList":208},1180,"ho6pxyejmmggaddluk5twsgc","dialog 5 + 5 o migracijah v zahodnem Sredozemlju","Vsesredozemski forum, ustanovljen kot varnostna pobuda za zagotovitev tesnejšega sodelovanja med petimi državami članicami EU in petimi državami arabskega Magreba s političnim dialogom in gospodarskim sodelovanjem ter s spodbujanjem učinkovitejšega upravljanja virov kot sredstva za krepitev regionalne soodvisnosti in razvoja.",{"sl":204,"en":207},"Five plus Five (5+5) Dialogue on Migration in the Western Mediterranean",[209,210,211],"Zahodnosredozemski forum, ki se običajno imenuje dialog 5 + 5, je bil uradno ustanovljen leta 1990 v Rimu.","Pet držav arabskega Magreba so Alžirija, Libija, Mavretanija, Maroko in Tunizija, pet držav članic EU so Francija, Italija, Malta, Portugalska in Španija, forum pa spodbuja Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Njegova področja delovanja so izmenjava informacij, skupno upravljanje mednarodnih meja, dogovorjene oblike delovnih migracij, migracije za razvoj in varstvo pravic migrantov v zahodnem Sredozemlju.","Za več informacij glej spletno mesto Mednarodne organizacije za migracije o dialogu 5 + 5.",{"id":213,"documentId":214,"locale":8,"term":215,"definition":216,"terms":217,"notesList":219},1182,"yz4ikk1tsql93y3lrsez5823","dialog o tranzitnih migracijah v Sredozemlju","Medregionalni medvladni posvetovalni forum uradnikov, pristojnih za migracije, v izvornih, tranzitnih in ciljnih državah ob migracijskih poteh v Afriki, Evropi in na Bližnjem vzhodu s poudarkom na nedovoljenih in mešanih migracijah ter migracijah in razvoju v sredozemski regiji in zunaj nje, katerega cilj sta oblikovanje skupnega razumevanja ter celovitih in trajnostnih sistemov za upravljanje migracij, ki temeljijo na dokazih.",{"sl":215,"en":218},"Dialogue on Mediterranean Transit Migration",[220,221],"Dialog o tranzitnih migracijah v Sredozemlju se je začel leta 2002 in vključuje številne udeležence iz arabskih in evropskih partnerskih držav ter sedem mednarodnih organizacij.Naloge njegovega sekretariata opravlja Mednarodni center za razvoj migracijske politike (ICMPD). Dialog se je naprej usmerjal na tranzitne migracije, z leti pa je svoje področje delovanja razširil na različne vidike upravljanja migracij v sredozemski regiji in zunaj nje.","Dialog o tranzitnih migracijah v Sredozemlju temelji na dveh stebrih. Prvi steber je usmerjen na krepitev operativnega sodelovanja pri boju proti nedovoljenim migracijam oziroma na kratkoročne ukrepe za obravnavanje nedovoljenih tokov. Drugi steber se posveča daljšemu obdobju ter se osredotoča na odpravljanje glavnih vzrokov nezakonitih tokov z razvojnim sodelovanjem in boljšim skupnim upravljanjem migracij. Stebra se uporabljata kot okvira za izvajanje posebnih projektov, izvajajo pa se tudi medstebrni projekti.",{"id":223,"documentId":224,"locale":8,"term":225,"definition":226,"terms":227,"notesList":228},1184,"db07avgyg54r6iuwfy6kn5uu","diaspora","Posamezniki in člani mrež, združenj in skupnosti, ki so zapustili izvorno državo, a ohranjajo stik z domovino.",{"sl":225,"en":225},[229,230],"Ta pojem zajema bolj ustaljene izseljenske skupnosti, delavce migrante, ki začasno prebivajo v tujini, izseljence z državljanstvom države gostiteljice, osebe z dvojnim državljanstvom in migrante druge\u002Ftretje generacije.","To je splošni izraz brez pravne opredelitve, ki se lahko nanaša tudi na državljane držav članic EU (in priseljence), ki čutijo močno povezanost s svojimi koreninami.",{"id":232,"documentId":233,"locale":8,"term":234,"definition":235,"terms":236,"notesList":238},1186,"chicx2hv6nyxumg6v6tgx4tm","dogovorjena poroka","Poroka, pri kateri zakonska partnerja predlagajo ali izberejo druge osebe, in ne partnerja sama.",{"sl":234,"en":237},"arranged marriage",[239,240],"Dogovorjene poroke se razlikujejo od prisilnih porok. Ena od razlik je, da dogovorjena poroka vključuje možnost sprejetja ali zavrnitve dogovora. Vendar razlika med prisilnimi in dogovorjenimi porokami ni tako jasna, saj je težko oceniti, ali sta bila zakonca pod pritiskom, da soglašata s poroko. Eden od partnerjev ali oba partnerja sta lahko pod kulturnim pritiskom, kar lahko dejansko omeji svobodno voljo pri sklenitvi zakonske zveze. Če vsaj eden od partnerjev ne soglaša s poroko, dogovorjena poroka postane prisilna poroka.","Za več informacij glej: FRA: Addressing forced marriage in the EU: legal provisions and promising practice, 2014, in Evropski parlament: Forced marriages from a gender perspective, 2016.",{"id":242,"documentId":243,"locale":8,"term":244,"definition":245,"terms":246,"notesList":248},1188,"zhgrow8b31lftt3svo0r55g6","dokazni standard","Na svetovni ravni: stopnja ali raven prepričljivosti dokazov, potrebnih v konkretnem primeru.\nV okviru mednarodne zaščite: stopnja ali raven prepričljivosti dokazov, ki jih mora predložiti prosilec za mednarodno zaščito (kot prag, ki ga je treba doseči), da prepriča uradne osebe o resničnosti dejstev iz prošnje in da obstaja utemeljeni strah pred preganjanjem.",{"sl":244,"en":247},"standard of proof",[249],"Za dokazovanje dejstev v podporo svoji zahtevi je odgovoren prosilec. Dejstva, ki jih je treba »dokazati«, so tista, ki se nanašajo na ozadje in osebne izkušnje prosilca, ki so domnevno povzročile strah pred preganjanjem in s tem nepripravljenost, da bi prosilec zaprosil za zaščito izvorne države.",597,2,24,25,[255,256,257,258,259,260,261,262,263,264,265,266,267,268,269,270,271,272,273,274,275,276,277,278,279],"A","B","C","Č","D","E","F","G","H","I","J","K","L","M","N","O","P","R","S","Š","T","U","V","Z","Ž"]