[{"data":1,"prerenderedAt":-1},["ShallowReactive",2],{"glossary:sl:::3":3},{"rows":4,"total":261,"page":262,"pages":263,"perPage":264,"letters":265},[5,16,24,32,41,52,64,73,86,94,107,117,127,141,154,167,176,185,193,205,213,225,235,243,251],{"id":6,"documentId":7,"locale":8,"term":9,"definition":10,"terms":11,"notesList":13},1190,"s6sf0r93buq81sobruevul8y","sl","dokazno breme","Na svetovni ravni: dolžnost stranke, da dokaže sporno trditev ali obtožbo.\nV zvezi z migracijami: dolžnost nedržavljana, ki želi vstopiti v tujo državo, dokazati, da ima pravico vstopiti in njegov vstop ni nedopusten po pravu te države.\nV zvezi s postopki določanja statusa begunca: dolžnost prosilca, da opiše svojo zadevo in predloži dokaze o utemeljenem strahu pred preganjanjem.",{"sl":9,"en":12},"burden of proof",[14,15],"Pri postopkih določanja statusa begunca je dokazno breme glede resničnosti prosilčevih trditev in dejstev, na katerih temelji prošnja za status begunca, na prosilcu. Prosilec dokazno breme izpolni z resničnim opisom dejstev, pomembnih za prošnjo, tako da se na njihovi podlagi lahko sprejme prava odločitev.","Za dodatne informacije glej UNHCR: Note on Burden and Standard of Proof in Refugee Claims, 16. december 1998.",{"id":17,"documentId":18,"locale":8,"term":19,"definition":20,"terms":21,"notesList":23},1192,"x760f587uyaqs7fas3spnlpi","dokument za prebivanje","Dokument, ki so ga izdali organi države članice EU in s katerim se državljanu tretje države dovoljuje prebivanje na njenem ozemlju, vključno z dokumenti, ki utemeljujejo dovoljenje za prebivanje na ozemlju v okviru ureditve začasne zaščite ali dokler ne prenehajo okoliščine, ki preprečujejo izvršitev odločbe o odstranitvi, razen vizumov in dovoljenj za prebivanje, izdanih v obdobju, potrebnem za določitev odgovorne države članice EU, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 604\u002F2013 (Dublinska uredba III), ali med obravnavo prošnje za mednarodno zaščito ali prošnje za dovoljenje za prebivanje.",{"sl":19,"en":22},"residence document",[],{"id":25,"documentId":26,"locale":8,"term":27,"definition":28,"terms":29,"notesList":31},1194,"eaotgo5j47cuxqbyz4sco470","dolgoročna mobilnost","V okviru Direktive 2016\u002F801\u002FEU (prenovljena direktiva o raziskovalcih) ravnanje državljana tretje države, ki že ima dovoljenje za prebivanje v eni državi članici EU zaradi raziskovanja ali študija in ki zaradi opravljanja dela svojega raziskovanja v kateri koli raziskovalni organizaciji prebiva v drugi državi članici EU ali več drugih državah članicah EU več kot 180 dni na posamezno državo članico.",{"sl":27,"en":30},"long-term mobility",[],{"id":33,"documentId":34,"locale":8,"term":35,"definition":36,"terms":37,"notesList":39},1196,"ixq9qwpawl9iyjmsnd9hr2tm","določanje največje otrokove koristi","Formalni postopek s strogimi postopkovnimi jamstvi in zahtevami za dokumentiranje, namenjen določitvi največje otrokove koristi pri posebej pomembnih odločitvah, ki vplivajo nanj. Postopek mora olajšati ustrezno sodelovanje otroka brez diskriminacije, vključevati odločevalce z ustreznim strokovnim znanjem ter pretehtati vse pomembne dejavnike, da se presodi, kaj je najboljša možnost.",{"sl":35,"en":38},"child's best interests determination (BID)",[40],"Pri formalnem določanju največje otrokove koristi se pretehtajo vsi pomembni dejavniki, pri čemer se ustrezno upoštevajo pravice in obveznosti, ki jih priznavajo Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (UNCRC) in drugi instrumenti o človekovih pravicah, da se lahko sprejme celovita odločitev, ki najbolje varuje pravice otrok. Določitev največje otrokove koristi zahteva strožja postopkovna jamstva kot ocenjevanje. Smernice UNHCR o ocenjevanju in določanju največje otrokove koristi iz leta 2018 zahtevajo, da UNHCR določi največjo otrokovo korist v treh primerih: pri ugotavljanju najprimernejše trajne rešitve ali dopolnilne poti za otroke brez spremstva (in ločene otroke), kadar obstaja dodatni znatni dejavnik tveganja ali skrb za varnost; pri ugotavljanju najprimernejše možnosti za ogrožene otroke v izjemnih okoliščinah ter pri odločitvah, ki bi lahko vključevale ločitev otroka od staršev proti njihovi volji.",{"id":42,"documentId":43,"locale":8,"term":44,"definition":45,"terms":46,"notesList":48},1198,"x7kxlhb68ean5mzpybxl1tqe","določena družbena skupina","Na svetovni ravni: skupina oseb, ki imajo skupno značilnost, poleg tveganja, da bodo preganjane, ki je pogosto prirojena, nespremenljiva ali kako drugače temeljna za identiteto, zavedanje ali uveljavljanje človekovih pravic, ali ki jih družba dojema kot skupino.\nNa ravni EU: skupina, ko je njenim članom skupna prirojena lastnost ali skupno poreklo, ki je nespremenljivo, ali značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se oseba ne bi smela prisiliti, naj se mu odreče; kadar ima skupina v zadevni državi razločno identiteto, saj jo družba, ki jo obkroža, dojema kot različno.",{"sl":44,"en":47},"particular social group",[49,50,51],"Pripadnost določeni družbeni skupini je eden od petih konvencijskih razlogov za preganjanje, naštetih v 2. odstavku oddelka A 1. člena ženevske konvencije o statusu beguncev in njenega protokola. To je razlog, ki je najmanj jasen in ni opredeljen v konvenciji. Čedalje pogosteje se uporablja pri določanju statusa begunca, saj so države priznale, da so ženske, družine, plemena, poklicne skupine in homoseksualci posebna družbena skupina za namene konvencije. Za več informacij glej: Smernice UNHCR o mednarodni zaščiti »članstvo v določeni družbeni skupini« ob smiselni uporabi 2. točke odstavka A 1. člena Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in\u002Fali njenega protokola iz leta 1967.","Pojem, opredeljen v Direktivi 2011\u002F95\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih), je ožji od pojma, ki ga uporablja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR).","Glede na okoliščine v izvorni državi lahko določena družbena skupina zajema skupino, ki temelji na skupni lastnosti spolne usmerjenosti. Spolna usmerjenost se ne sme razumeti kot nekaj, kar vključuje dejanja, ki po nacionalni zakonodaji držav članic veljajo za kazniva. Vidike, povezane s spolom, vključno s spolno identiteto, je treba ustrezno upoštevati pri določanju pripadnosti določeni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine.",{"id":53,"documentId":54,"locale":8,"term":55,"definition":56,"terms":57,"notesList":59},1200,"z12j6rwrb306fmfd9suat4ky","določeno območje prebivanja","Razporeditev prosilcev za mednarodno zaščito in\u002Fali upravičencev do mednarodne zaščite na določeno območje prebivanja.",{"sl":55,"en":58},"assigned area of residence",[60,61,62,63],"Po drugem odstavku 7. člena Direktive 2013\u002F33\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih za sprejem) se prosilci za mednarodno zaščito lahko razporedijo na določeno območje iz razlogov v javnem interesu, zaradi javnega reda ali, kadar je potrebno, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje njihovih prošenj za mednarodno zaščito. Po tem območju se lahko prosto gibajo. Tako določeno območje ne vpliva na neodtujljivo sfero zasebnega življenja in omogoča zadosten prostor za zagotavljanje možnosti uveljavljanja vseh pravic po tej direktivi.","Nacionalna zakonodaja in\u002Fali upravni predpisi držav članic EU in Norveške lahko določajo, kje bodo upravičenci do mednarodne zaščite živeli, tako da jih razporedijo na posamezno območje ali jim prepovejo vstop na nekatera območja. Cilj je olajšati vključevanje.","Po 33. členu Direktive 2011\u002F95\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih) morajo države članice EU upravičencem do mednarodne zaščite dovoliti prosto gibanje na svojem ozemlju pod enakimi pogoji, kakor veljajo za druge nedržavljane EU, ki zakonito prebivajo na njihovih ozemljih. Le v omejenih primerih se od upravičencev do subsidiarne zaščite lahko zahteva, da prebivajo na določenem območju, kakor je Sodišče Evropske unije (SEU) odločilo v sodbi z dne 1. marca 2016 (združeni zadevi C-443\u002F14 in C-444\u002F14 »Alo in Osso«). V skladu s to sodbo pravo EU državam članicam ne preprečuje, da upravičencu do subsidiarne zaščite, ki prejema posamezne socialnovarstvene ugodnosti, določijo pogoje glede prebivališča, da bi olajšali vključevanje državljanov tretjih držav v državi članici EU, ki je priznala zaščito. Vendar namen take omejitve ni doseči ustrezno porazdelitev bremena izplačevanja dajatev med različne za to pristojne institucije, kadar veljavna nacionalna pravila ne predvidevajo nalaganja takega ukrepa za druge skupine migrantov (vključno z begunci). Za več informacij glej sodbo SEU z dne 1. marca 2016.","Pojem določenega območja prebivanja se lahko na nacionalni ravni v državah članicah EU izvaja na različne načine in uporablja za različne skupine prosilcev za mednarodno zaščito in\u002Fali upravičencev do nje. V Italiji se upravičencem do mednarodne zaščite lahko dodeli določeni naslov\u002Fprebivališče.",{"id":65,"documentId":66,"locale":8,"term":67,"definition":68,"terms":69,"notesList":71},1202,"e2ic56pyl56opq8koe4v3r7r","domnevna žrtev trgovine z ljudmi","Oseba, ki izpolnjuje merila iz predpisov EU in mednarodnih konvencij, vendar je ustrezni organi (na primer policija) niso uradno prepoznali kot žrtev trgovine z ljudmi ali je zavrnila, da bi bila uradno ali pravno prepoznana kot žrtev trgovine z ljudmi.",{"sl":67,"en":70},"presumed victim of trafficking in human beings",[72],"Če se za osebo domneva, da je žrtev trgovine z ljudmi, to ne izključuje možnosti, da bo njen status pozneje ovrednoten drugače (tj. ne bo prepoznana\u002Fpotrjena kot žrtev).",{"id":74,"documentId":75,"locale":8,"term":76,"definition":77,"terms":78,"notesList":80},1204,"gvlxjf5ezbpkdrfx0t2tbchl","dopolnilna pot za sprejem v tretje države","Na svetovni ravni: varne in zakonsko urejene možnosti za begunce z zagotavljanjem zakonitega sprejema in zakonitega prebivanja v tretji državi, pri katerih se zadovoljujejo njihove potrebe glede mednarodne zaščite, ki dopolnjujejo preseljevanje, vendar ne zamenjujejo zaščite, ki jo beguncem zagotavlja režim mednarodne zaščite, ter jim omogočajo, da se sami preživljajo ter dosežejo trajnostne in trajne rešitve za preselitev ali zakonito prebivanje.",{"sl":76,"en":79},"complementary pathway for admission to third countries",[81,82,83,84,85],"Dopolnilne poti beguncem ponujajo nadomestne možnosti za nezakonite načine in nevarno nadaljevanje poti. Lahko tudi olajšajo pridobivanje in ohranjanje veščin, ki so beguncem lahko v pomoč za dosego trajnostne in trajne rešitve za preselitev ali zakonito prebivanje v prihodnosti. Lahko vključujejo že znane možnosti sprejema, pri katerih so morda potrebne operativne prilagoditve, da se olajša dostop beguncem.","Dopolnilne poti se lahko štejejo za izraz svetovne solidarnosti in mednarodnega sodelovanja ter za prispevek k pravičnejši delitvi odgovornosti. Po opozorilih UNCHR jih je treba skrbno načrtovati in izvajati tako, da se zaščitijo pravice beguncev (na primer načelo nevračanja) in stalne potrebe po mednarodni zaščiti.","Dopolnilne poti vključujejo programe humanitarnega sprejema, evakuacijo obolelih in ranjenih, združitev družin, zasebno sponzorstvo ter priložnosti za mobilnost delovne sile in izobraževanje. Njihova ključna značilnost je, da morajo običajno begunci poleg statusa begunca izpolnjevati posebna merila za upravičenost. Dopolnilne poti lahko razdelimo na tri vrste: dopolnilne poti, ki temeljijo na humanitarnosti, vključujejo programe humanitarnega sprejema, humanitarne vizume in združitev družin; dopolnilne poti, ki temeljijo na veščinah, vključujejo priložnosti za selitev na podlagi zaposlitve in izobraževanja, vključno z mobilnostjo delovne sile ter štipendijami in vizumi za izobraževanje; dopolnilne poti, ki temeljijo na skupnosti, pa vključujejo pobude zasebnega ali skupnostnega sponzorstva, s katerimi državljani, skupine skupnosti ali druge nepridobitne organizacije lahko soglašajo, da bodo sponzorirali begunca po njegovem prihodu v tretjo državo. Za več informacij glej Glosar migracij IOM, 2019, in publikacijo Church World Service (CWS): The Future of Refugee Resettlement and Complementary Pathways, oktober 2020.","Posebnost dopolnilnih poti je, da lahko begunci do njih dostopajo neposredno z uporabo javno dostopnih informacij in upravnih mehanizmov ter si tako sami zagotovijo rešitve.","Globalni dogovor o migracijah poziva države, naj okrepijo razpoložljivost in prilagodljivost poti za zakonite migracije tako, da bosta omogočena mobilnost delovne sile in dostojno delo, ob upoštevanju demografskih danosti in dejanskih razmer na trgu dela, da bodo izboljšane možnosti za izobraževanje, da bo spoštovana pravica do družinskega življenja in da bodo upoštevane potrebe migrantov v ranljivem položaju (cilj 5 globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah).",{"id":87,"documentId":88,"locale":8,"term":89,"definition":90,"terms":91,"notesList":93},1206,"dcetpi6m0mq0kba5b4d96kea","dopustnost prošnje za mednarodno zaščito","Predpogoj, da prošnja za mednarodno zaščito izpolnjuje zahteve za sprejem v obravnavo, da se odloči, ali prosilec izpolnjuje pogoje za upravičenca do mednarodne zaščite.",{"sl":89,"en":92},"admissibility of an application for international protection",[],{"id":95,"documentId":96,"locale":8,"term":97,"definition":98,"terms":99,"notesList":101},1208,"blqxg3e6ltzepwcrgwzkbx92","dostop do izobraževanja","a) V zvezi z migracijami na splošno: zahteve za vključitev migrantov in beguncev v izobraževalni sistem v državi gostiteljici in obseg vključitve.\nb) V zvezi z migracijami v EU: zahteve za vključitev državljanov tretjih držav (kot so migranti, ki zakonito prebivajo v EU, upravičenci do mednarodne zaščite in prosilci za mednarodno zaščito) v izobraževalni sistem v državah članicah EU in obseg vključitve.",{"sl":97,"en":100},"access to education",[102,103,104,105,106],"Ženevska konvencija o beguncih in protokol v 17. in 18. členu beguncem, ki zakonito prebivajo v državi gostiteljici, zagotavljata pravico do dela in plačane zaposlitve ali samozaposlitve. Vendar konvencija pravice do dela izrecno ne podeljuje prosilcem za azil. Prav tako ne prepoveduje uporabe omejitev zaposlovanja (na posamezne sektorje ali glede trajanja dela ali prednosti posameznih skupin ljudi).","V državah članicah EU je obseg dostopa do izobraževanja in poklicnega usposabljanja državljanov tretjih držav odvisen od njihovega prebivališča ali zaposlitvenega statusa.","Točka b prvega odstavka 11. člena Direktive Sveta 2003\u002F109\u002FES (direktiva o rezidentih za daljši čas) zagotavlja, da se glede dostopa do izobraževanja državljani tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, obravnavajo enako kot državljani. Na podlagi točke b tretjega odstavka 11. člena lahko države članice EU za dostop do izobraževanja in usposabljanja zahtevajo dokazilo o ustreznem znanju jezika. Za dostop do univerze se lahko zahteva posebna predizobrazba.","Direktiva 2011\u002F95\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih) v 27. členu določa, da je mladoletnikom s priznano mednarodno zaščito omogočen celovit dostop do izobraževalnega sistema pod enakimi pogoji kot državljanom. Tudi odraslim osebam s priznano mednarodno zaščito omogoča dostop do splošnega izobraževalnega sistema, nadaljnjega usposabljanja ali preusposabljanja pod enakimi pogoji kot državljanom tretjih držav, ki tam zakonito prebivajo.","Direktiva 2013\u002F33\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih za sprejem) v 14. členu mladoletnim prosilcem za mednarodno zaščito zagotavlja dostop do izobraževalnega sistema pod podobnimi pogoji kot državljanom, dokler se dejansko ne izvrši odločba o odstranitvi. Tako izobraževanje se lahko zagotovi v nastanitvenih centrih.",{"id":108,"documentId":109,"locale":8,"term":110,"definition":111,"terms":112,"notesList":114},1210,"jwjg212n90n0brckcde8k27k","dostop do postopka mednarodne zaščite","Obveznost držav članic EU, da osebi, ki je izrazila namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, zagotovijo dejansko možnost, da jo vloži v najkrajšem možnem času.",{"sl":110,"en":113},"access to the procedure for international protection",[115,116],"Beseda »dejansko« je pri tej opredelitvi ključna in zajema to, da je prosilcem zagotovljena možnost sodelovati in komunicirati s pristojnimi organi na pravilen in ustrezen način.","Prosilcem je treba omogočiti, da predstavijo pomembna dejstva svoje zadeve, in zagotoviti zadostna postopkovna jamstva na vseh stopnjah postopka.",{"id":118,"documentId":119,"locale":8,"term":120,"definition":121,"terms":122,"notesList":124},1212,"kee5cjgce69292ttm8tq685r","dostop do postopka priznavanja poklicnih kvalifikacij","a) V zvezi z migracijami na svetovni ravni: pogoji in zahteve za sprejem v postopke za priznavanje poklicnih diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za migrante in begunce v državah gostiteljicah v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki.\nb) V zvezi z migracijami v EU: pogoji in zahteve za sprejem v postopke za priznavanje poklicnih diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za državljane tretjih držav (migranti, ki zakonito prebivajo v EU, upravičenci do mednarodne zaščite) v državah članicah EU v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki.",{"sl":120,"en":123},"access to procedures for recognition of qualifications",[125,126],"VII. člen Lizbonske konvencije o priznavanju od držav zahteva, da sprejmejo razumne ukrepe ter v okviru svojega izobraževalnega sistema in v skladu s svojimi ustavnimi, zakonskimi ter podzakonskimi določbami oblikujejo postopke za ugotavljanje, ali begunci, osebe s podobnim položajem in razseljene osebe izpolnjujejo ustrezne pogoje za dostop do visokega šolstva nadaljnjih visokošolskih programov ali zaposlitve, tudi če kvalifikacij, pridobljenih v eni od pogodbenic, ni mogoče dokazati z listinskimi dokazi.","Po zakonodaji EU se nekateri državljani tretjih držav obravnavajo enako kakor državljani glede priznavanja poklicnih diplom, spričeval in drugih kvalifikacij v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki: družinski člani državljanov EU po 24. členu Direktive Sveta 2004\u002F38\u002FES (direktiva o prostem gibanju), rezidenti za daljši čas po točki c prvega odstavka 11. člena Direktive Sveta 2003\u002F109\u002FES (direktiva o rezidentih za daljši čas), upravičenci do mednarodne zaščite po prvem odstavku 28. člena Direktive 2011\u002F95\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih), imetniki modre karte EU po točki d 14. člena Direktive 2009\u002F50\u002FES (direktiva o modri karti) ter študenti, raziskovalci in učenci oz. dijaki po četrtem odstavku 22. člena Direktive 2016\u002F801\u002FEU (prenovljena direktiva o študentih).",{"id":128,"documentId":129,"locale":8,"term":130,"definition":131,"terms":132,"notesList":134},1214,"jlx13fra20ndg3tuop2op75x","dostop do socialne zaščite","a) V zvezi z migracijami na splošno: pogoji in zahteve za dostop do socialne zaščite ter obseg socialne varnosti in socialnega varstva za migrante in begunce, ki zakonito prebivajo v državi gostiteljici.\nb) V zvezi z migracijami v EU: pogoji in zahteve za dostop do socialne zaščite ter obseg socialne varnosti in socialnega varstva za državljane tretjih držav (migranti, ki zakonito prebivajo v EU, upravičenci do mednarodne zaščite, osebe, ki uživajo začasno zaščito, ter prosilci za mednarodno zaščito) v državah članicah EU, kakor je opredeljeno v nacionalnem pravu.",{"sl":130,"en":133},"access to social welfare",[135,136,137,138,139,140],"Izrazi socialna zaščita, socialna varnost in socialno varstvo niso opredeljeni v pravu EU in se pogosto razumejo podobno. Socialna zaščita se na splošno šteje za krovni pojem, ki zajema »vse javne in zasebne pobude, ki zagotavljajo dohodkovne ali potrošniške transferje revnim, ščitijo ranljive pred tveganji za preživetje ter krepijo družbeni položaj in pravice ljudi, odrinjenih na rob družbe, s skupnim ciljem zmanjšati ekonomsko in družbeno ranljivost revnih, ranljivih in na rob družbe odrinjenih skupin«, glej geslo »socialna zaščita« v IATE.","Socialna varnost in socialno varstvo ali socialna pomoč sta ožja pojma. IATE socialno varnost opredeli kot »sistem pokojnin in ugodnosti, zagotovljenih iz sistema socialnega varstva, namenjen zagotavljanju neke vrste varnosti pred razmerami, kot so brezposelnost, invalidnost in starost«, glej geslo »socialna varnost« v IATE. Socialno varstvo ali socialna pomoč je v IATE opredeljena kot »niz prejemkov in storitev, ki se zagotavljajo vsemu prebivalstvu ali skupinam prebivalstva po sistemih, ki jih financira država ter običajno temeljijo na ugotavljanju materialnega položaja in ne zahtevajo neposrednih prispevkov morebitnih upravičencev ali neposrednih prispevkov v njihovem imenu. Ne sme se zamenjevati s socialno varnostjo ali socialnim zavarovanjem, ki temeljita na prispevkih, glej gesli »socialno varstvo« in »socialna pomoč« v IATE.","Ženevska konvencija o beguncih in protokol zagotavljata, da so priznani begunci upravičeni do ugodnosti iz nacionalnih sistemov socialnega varstva, ki jih uživajo državljani. Beguncem se postopno odobri dostop do pravic socialnega varstva ob upoštevanju trajanja njihovega prebivanja in vključevanja v družbo gostiteljico.","V EU je raven socialnih ugodnosti in pravic odvisna od pravnega statusa državljanov tretjih držav.","Točka d prvega odstavka 11. člena Direktive Sveta 2003\u002F109\u002FES (direktiva o rezidentih za daljši čas) in 29. člen Direktive 2011\u002F95\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih) zagotavljata, da so rezidenti za daljši čas in upravičenci do mednarodne zaščite obravnavani enako kot državljani glede socialne zaščite, socialne varnosti in socialnega varstva, kakor jih opredeljuje nacionalno pravo. Države članice EU lahko omejijo socialno pomoč, dodeljeno upravičencem do subsidiarne zaščite, na osnovne ugodnosti, ki se zagotovijo na enaki ravni in pod enakimi pogoji za upravičenost kot državljanom.","Za več informacij glej: EMN Inform: Social benefits and rights for beneficiaries of international protection, 2018.",{"id":142,"documentId":143,"locale":8,"term":144,"definition":145,"terms":146,"notesList":148},1216,"cq2vyem4hciwod94j5x9ib3c","dostop do zaposlitve","V zvezi z migracijami na splošno: pogoji in zahteve za sprejem na trg dela za migrante in begunce, ki zakonito prebivajo v državi gostiteljici.\nV zvezi z migracijami v EU: dovolitev državljanom tretjih držav (migranti, ki zakonito prebivajo v EU, upravičenci do mednarodne zaščite in prosilci za mednarodno zaščito), da se zaposlijo ali samozaposlijo v državah članicah EU v skladu s pravili, ki običajno veljajo za poklic ali javno službo, ter pogoji za zaposlovanje in delovnimi pogoji.",{"sl":144,"en":147},"access to employment",[149,150,151,152,153],"Ženevska konvencija o beguncih in protokol v 17. in 18. členu beguncem, ki zakonito prebivajo v državi gostiteljici, zagotavljata pravico do dela in plačane zaposlitve ali samozaposlitve. Vendar konvencija pravice do dela ne podeljuje izrecno prosilcem za azil. Prav tako ne prepoveduje uporabe omejitev zaposlovanja (na posamezne sektorje ali glede trajanja dela ali prednosti posameznih skupin ljudi).","V državah članicah EU je pravica do vstopa na trg dela odvisna od pravnega statusa migranta.","Točka a prvega odstavka 11. člena Direktive Sveta 2003\u002F109\u002FES (direktiva o rezidentih za daljši čas) zagotavlja, da se glede dostopa do zaposlitve in samozaposlitve državljani tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, obravnavajo enako kot domači državljani. Na podlagi točke a tretjega odstavka 11. člena lahko države članice EU ohranijo omejitve glede dostopa do zaposlitve ali samozaposlitve v primerih, v katerih so te dejavnosti v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Skupnosti pridržane za državljane držav EU ali EGP.","Direktiva 2011\u002F95\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih) v 26. členu zagotavlja, da imajo upravičenci do mednarodne zaščite od trenutka priznanja zaščite dostop do trga dela ter dostop do z zaposlitvijo povezanih priložnosti za izobraževanje za odrasle, poklicno usposabljanje, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje veščin, pridobivanje praktičnih izkušenj na delovnem mestu in svetovalne storitve, ki jih zagotavljajo zavodi za zaposlovanje.","Direktiva 2013\u002F33\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih za sprejem) v 15. členu določa, da imajo prosilci za mednarodno zaščito dostop do trga dela najpozneje devet mesecev od dneva vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če pristojni organ še ni sprejel odločitve na prvi stopnji in za zamudo ni odgovoren prosilec. Države članice EU lahko določijo pogoje za odobritev dostopa do trga dela v skladu s svojim nacionalnim pravom. Zaradi politik trga dela lahko prednostno obravnavajo državljane Unije in držav EGS ter državljane tretjih držav z zakonitim prebivališčem.",{"id":155,"documentId":156,"locale":8,"term":157,"definition":158,"terms":159,"notesList":161},1218,"tn5lii8jx97cfjnbffjp8o7i","dostop do zdravstvenega varstva","Pravice zdravstvenega varstva, ki jih uživajo državljani tretjih držav (migranti, prosilci za mednarodno zaščito in begunci) v državah članicah EU in svojih izvornih državah.",{"sl":157,"en":160},"access to healthcare",[162,163,164,165,166],"V državah članicah EU je obseg zdravstvenega varstva, do katerega ima dostop državljan tretje države, odvisen od njegovega prebivališča ali zaposlitvenega statusa. Za dodatne informacije glej EMN: Migrants access to social security and healthcare: policies and practice, 2014.","Po Direktivi Sveta 2003\u002F109\u002FES (direktiva o rezidentih za daljši čas) imajo rezidenti za daljši čas enak dostop do zdravstvenega varstva kot državljani, kakor je opredeljeno v nacionalnem pravu.","Direktiva 2011\u002F95\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih) upravičencem do mednarodne zaščite zagotavlja dostop do ustreznega zdravstvenega varstva, po potrebi vključno z zdravljenjem motenj duševnega zdravja, pod enakimi pogoji za upravičenost, kakor veljajo za državljane države članice EU, ki jim je priznala zaščito.","Direktiva 2013\u002F33\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih za sprejem) določa minimalne standarde za dostop do zdravstvenega varstva za prosilce za mednarodno zaščito med azilnim postopkom. Od držav članic EU zahteva, da prosilcem za azil zagotovijo vsaj nujno oskrbo ter osnovno zdravljenje bolezni in resnih duševnih motenj. Ne glede na to je upravičenost prosilcev za azil do zdravstvenih storitev odvisna od nacionalne zakonodaje in je v državah članicah različna. Glej na primer EMN: Ad-Hoc Query on System of medical treatment of asylum seekers in Member States.","Dostop do zdravstvenega varstva je lahko ključni dejavnik pri odločanju o prošnjah za mednarodno zaščito. Če prosilec za azil trdi, da vrnitev v izvorno državo ni mogoča iz zdravstvenih razlogov, lahko velja subsidiarna zaščita, saj vrnitev bolne osebe, ki je pogosto povezana z zdravstvenimi standardi v državi vrnitve, lahko pomeni kršitev 3. člena EKČP. Zato morajo pristojne uradne osebe upoštevati, ali je zdravljenje na voljo v izvorni državi in ali bi bilo razpoložljivo zdravljenje tudi dostopno (na primer finančno) osebi ob vrnitvi. Za dodatne informacije glej opis projekta MedCOI na seznamu projektov, financiranih iz evropskega sklada za begunce v letu 2011.",{"id":168,"documentId":169,"locale":8,"term":170,"definition":171,"terms":172,"notesList":174},1220,"il7d30dvx3kr56h7vjb0375t","dovoljenje za prebivanje","Vsako dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice EU in ki državljanu tretje države omogoča zakonito prebivanje na njenem ozemlju.",{"sl":170,"en":173},"residence permit",[175],"Dovoljenja za prebivanje vključujejo vse – dovoljenja za prebivanje, ki jih izdajo države članice EU v skladu z enotno obliko Uredbe Sveta (ES) št. 1030\u002F2002, in – izkaznice za prebivanje, izdane v skladu z Direktivo 2004\u002F38\u002FES, ter druge dokumente, ki jih država članica EU izda državljanom tretjih držav in ki jim dajejo pravico do prebivanja na njenem ozemlju ter so bili predmet uradnega obveščanja in poznejše objave v skladu z 39. členom Uredbe (ES) št. 2016\u002F399, z izjemo: (i) začasnih dovoljenj in (ii) vizumov, ki jih izdajo države članice EU.",{"id":177,"documentId":178,"locale":8,"term":179,"definition":180,"terms":181,"notesList":183},1222,"iynab9cp7o03d0mug88h67uo","družba gostiteljica","Na ravni EU: prebivalci (državljani in nedržavljani) nacionalne\u002Fregionalne\u002Flokalne skupnosti v državi članici EU.",{"sl":179,"en":182},"host society",[184],"Ker je vključevanje dinamičen dvosmerni proces, so dejavnosti, ki jih izvaja družba gostiteljica, namenjene lažjemu vključevanju državljana tretje države v skladu s skupnimi osnovnimi načeli.",{"id":186,"documentId":187,"locale":8,"term":188,"definition":189,"terms":190,"notesList":192},1224,"p7e1p3nrzb1rsh1gosg23f27","družinske migracije","Na svetovni ravni: splošni pojem, ki zajema združitev družine, ustanovitev družine in migracijo celotne družine hkrati.\nNa ravni EU se ta pojem izrecno nanaša na združitev družine in ustanovitev družine.",{"sl":188,"en":191},"family migration",[],{"id":194,"documentId":195,"locale":8,"term":196,"definition":197,"terms":198,"notesList":200},1226,"dql49sb97cf8o1391tmnyjgx","družinski član","Na področju migracij je to oseba, ki je poročena z migrantom ali ima z njim razmerje, pravno priznano kot enakovredno zakonski zvezi, ter njuni vzdrževani otroci ali druge vzdrževane osebe, ki jih veljavna zakonodaja priznava kot družinske člane.\nNa področju mednarodne zaščite to pomeni, če je družina že obstajala v izvorni državi, te družinske člane prosilca, ki so na ozemlju držav članic EU: a) zakonca prosilca ali njegovega zunajzakonskega partnerja v stalnem razmerju, če je obravnava zunajzakonskih parov po zakonodaji ali praksi zadevne države članice EU primerljiva z obravnavo zakonskih parov po njeni zakonodaji v zvezi z državljani tretjih držav; b) mladoletne otroke parov iz prve alineje ali prosilca, pod pogojem, da niso poročeni in ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu; c) kadar je prosilec mladoletnik in ni poročen, očeta, mater ali drugo odraslo osebo, odgovorno za prosilca v skladu z zakonom ali prakso države članice EU, v kateri je ta odrasla oseba; d) kadar je upravičenec do mednarodne zaščite mladoletnik in ni poročen, očeta, mater ali drugo odraslo osebo, odgovorno zanj v skladu z zakonom ali prakso države članice EU, v kateri je upravičenec.\nV direktivi o prostem gibanju to pomeni (a) zakonca; (b) partnerja, s katerim je državljan Unije sklenil registrirano partnerstvo na podlagi zakonodaje države članice, če zakonodaja države članice gostiteljice registrirana partnerstva obravnava kot enakovredna zakonski zvezi, in v skladu s pogoji, določenimi v ustrezni zakonodaji države članice gostiteljice; (c) potomce v ravni črti, ki so mlajši od 21 let ali so vzdrževane osebe, in zakonca ali partnerja, opredeljenega v točki (b); (d) vzdrževane prednike v ravni črti in vzdrževane prednike v ravni črti zakonca ali partnerja, opredeljenega v točki (b).",{"sl":196,"en":199},"family member",[201,202,203,204],"Mednarodno pravo dopušča državam, da opredelijo, koga štejejo za družino migrantov ali državljanov za namen združitve družine, pa tudi za namen razširitve pravic, do katerih je upravičen primarni migrant ali državljan. Konvencija o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov določa minimalni standard in državam prepušča širšo opredelitev izraza v notranji zakonodaji, na primer z razširitvijo nekaterih ugodnosti na otroke, ki niso vzdrževani.","Tudi v Evropski uniji se uporabljajo nekoliko drugačni pojmi, odvisno od tega, ali gre za družinske člane državljana Unije ali državljana tretje države, ali od okoliščin, v katerih se uporabljajo.","V direktivi o združitvi družine se družinski član razume kot državljan tretje države (običajno člani primarne družine, tj. zakonec in mladoletni otroci), ki je vstopil na ozemlje Evropske unije zaradi združitve družine. Vir: uvodna izjava 9 in 4. člen Direktive Sveta 2003\u002F86\u002FES","V direktivi o prostem gibanju družinski član pomeni: (a) zakonca; (b) partnerja, s katerim je državljan Unije sklenil registrirano partnerstvo na podlagi zakonodaje države članice, če zakonodaja države članice gostiteljice registrirana partnerstva obravnava kot enakovredna zakonski zvezi, in v skladu s pogoji, določenimi v ustrezni zakonodaji države članice gostiteljice; (c) potomce v ravni črti, ki so mlajši od 21 let ali so vzdrževane osebe, in zakonca ali partnerja, opredeljenega v točki (b); (d) vzdrževane prednike v ravni črti in vzdrževane prednike v ravni črti zakonca ali partnerja, opredeljenega v točki (b). Vir: drugi odstavek 2. člena Direktive 2004\u002F38\u002FES",{"id":206,"documentId":207,"locale":8,"term":208,"definition":209,"terms":210,"notesList":212},1228,"pdqamhb7eb7tb2bf80mz3ym0","država članica gostiteljica","Država članica EU, v katero se državljan Unije preseli z namenom uresničevanja svoje pravice do prostega gibanja in prebivanja.",{"sl":208,"en":211},"host Member State",[],{"id":214,"documentId":215,"locale":8,"term":216,"definition":217,"terms":218,"notesList":220},2214,"lxlybhth0xas9wawg263hx60","država članica prejemnica","Država članica EU, ki ob migracijskem pritisku ali resnih migracijskih razmerah prejema solidarnostne prispevke.",{"sl":216,"en":219},"benefitting Member State",[221,222,223,224],"Obseg solidarnostnih prispevkov je odvisen od tega, ali je država članica EU pod migracijskim pritiskom ali se spoprijema z resnimi migracijskimi razmerami. Država članica EU, ki je pod migracijskim pritiskom, je upravičena do solidarnostnih prispevkov in\u002Fali do popolne ali delne oprostitve solidarnostnega prispevka, h kateremu se je zavezala, v okviru letnega solidarnostnega fonda, medtem ko je država članica EU, ki se spoprijema z resnimi migracijskimi razmerami, upravičena le do popolne ali delne oprostitve solidarnostnega prispevka, h kateremu se je zavezala.","Države članice prejemnice lahko v skladu s področjem uporabe uredbe o upravljanju azila in migracij, sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (BMVI) uporabijo premestitve, finančne prispevke za ustrezne ukrepe na svojem ozemlju in alternativne solidarnostne ukrepe.","Finančna podpora iz sklada AMIF se lahko ob upoštevanju posebnih zaščitnih ukrepov in le v okviru njegovega področja uporabe uporabi tudi za financiranje ukrepov v tretjih državah. Ti ukrepi morajo v celoti spoštovati temeljne pravice in prispevati h krepitvi sistemov zaščite v teh tretjih državah. Države članice prejemnice se lahko odločijo, da bodo financirale na primer krepitev zmogljivosti tretjih držav za izboljšanje azilnih in sprejemnih sistemov za osebe, ki potrebujejo zaščito, vključno z otroki. Financirajo lahko tudi dejavnosti, povezane s spodbujanjem partnerstev za mobilnost ali programov prostovoljnega vračanja in reintegracije iz tretje države.","Do solidarnostnih prispevkov ali zmanjšanja svojih solidarnostnih obveznosti so lahko upravičene le države članice EU z dobro pripravljenimi azilnimi, sprejemnimi in migracijskimi sistemi. Dobro pripravljeni azilni, sprejemni in migracijski sistem je bistvena zahteva v okviru opredelitve izrazov »migracijski pritisk« (ki je glavni pogoj za prejemanje solidarnostnih prispevkov) in »resne migracijske razmere« (na podlagi katerih je država članica EU upravičena do zmanjšanja svojih solidarnostnih prispevkov).",{"id":226,"documentId":227,"locale":8,"term":228,"definition":229,"terms":230,"notesList":232},1230,"zvkd24uu6n5l1kofzogszfqj","država državljanstva","Država ali države, katere\u002F-ih državljanstvo ima oseba.",{"sl":228,"en":231},"country of nationality",[233,234],"Država državljanstva ter izvorna država in\u002Fali država rojstva osebe sta lahko različni, če je na primer pridobila državljanstvo v državi, ki ni država njenega rojstva.","V nekaterih državah članicah EU se izraz uporablja v povezavi z vračanjem.",{"id":236,"documentId":237,"locale":8,"term":238,"definition":239,"terms":240,"notesList":242},1232,"ocbp5tdgu7hbk08bbe6c692n","država gostiteljica","Država članica EU\u002Fdržava, v kateri prebiva državljan tretje države\u002Fnedržavljan.",{"sl":238,"en":241},"host country",[],{"id":244,"documentId":245,"locale":8,"term":246,"definition":247,"terms":248,"notesList":250},1234,"dihn3prxzh0nvpvu4n7vtk4q","država rojstva","Država prebivanja (z zdajšnjimi mejami, če so ti podatki na voljo) matere ob rojstvu osebe ali, privzeto, država (z zdajšnjimi mejami, če so ti podatki na voljo), v kateri se je oseba rodila.",{"sl":246,"en":249},"country of birth",[],{"id":252,"documentId":253,"locale":8,"term":254,"definition":255,"terms":256,"notesList":258},1236,"q4bahgn11mkfrnggr1yvgj3a","država vrnitve","Na ravni EU: tretja država, v katero se vrne državljan te države.",{"sl":254,"en":257},"country of return",[259,260],"To ni pravno opredeljeno.","V večini primerov se vrnitev opravi v izvorno državo. Tu je uporabljena ta opredelitev, da se nakažejo druge (morebitne) ciljne države, na primer država tranzita ali druga tretja država.",597,3,24,25,[266,267,268,269,270,271,272,273,274,275,276,277,278,279,280,281,282,283,284,285,286,287,288,289,290],"A","B","C","Č","D","E","F","G","H","I","J","K","L","M","N","O","P","R","S","Š","T","U","V","Z","Ž"]