[{"data":1,"prerenderedAt":-1},["ShallowReactive",2],{"glossary:sl:::5":3},{"rows":4,"total":275,"page":276,"pages":277,"perPage":278,"letters":279},[5,16,28,39,50,59,71,81,92,102,112,123,133,145,156,166,174,184,194,205,217,226,235,248,260],{"id":6,"documentId":7,"locale":8,"term":9,"definition":10,"terms":11,"notesList":13},1288,"oflw0wpfhba2by7tfjk6cemt","sl","evropska skrbniška mreža","Mreža, katere cilj je izboljšati storitve za otroke brez spremstva in ločene otroke v državah članicah EU z razvijanjem skrbništva in zagotavljanjem pomoči strokovnim delavcem in njihovim organizacijam.",{"sl":9,"en":12},"European Guardianship Network (EGN)",[14,15],"Evropska skrbniška mreža se je začela vzpostavljati leta 2005. Od takrat je bilo izvedenih več projektov o skrbništvu, ki jih je financirala Evropska komisija v okviru Evropskega programa za vključevanje in migracije ter Programa za pravice, enakopravnost in državljanstvo. Na začetku leta 2019 je bila mreža preoblikovana v bolj formalno strukturo, ki temelji na članstvu, na podlagi teženj EU in več držav članic EU po bolj profesionalnem skrbništvu.","Mreža bo omogočila nadaljnjo profesionalizacijo sistemov skrbništva in tako dodatno izboljšala izid za otroke v sistemu.",{"id":17,"documentId":18,"locale":8,"term":19,"definition":20,"terms":21,"notesList":23},1290,"ewd5bqg7ha5db1pc9qh5sjgx","evropska sosedska politika (ESP)","Dvostranska politika med Evropsko unijo in 16 partnerskimi državami (najbližje sosednje države EU), ki jo dodatno bogatijo in dopolnjujejo tri regionalne in večstranske pobude za sodelovanje.",{"sl":19,"en":22},"European Neighbourhood Policy (ENP)",[24,25,26,27],"Evropska sosedska politika je bila pripravljena leta 2004 s ciljem preprečiti nove delitvene črte med razširjeno EU in njenimi sosedami ter namesto tega okrepiti blaginjo, stabilnost in varnost vseh. Temelji na vrednotah demokracije, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic.","Tri regionalne in večstranske pobude za sodelovanje v okviru evropske sosedske politike so: vzhodno partnerstvo, vzpostavljeno maja 2009 v Pragi; evrosredozemsko partnerstvo (EUROMED), prej imenovano barcelonski proces, ki je bilo znova vzpostavljeno julija 2008 v Parizu, in sinergija Črnega morja, vzpostavljena februarja 2008 v Kijevu.","Lizbonska pogodba je EU omogočila, da okrepi svojo zunanjo politiko: sodelovanje s sosednjimi državami se zdaj lahko razširi, tako da celovitejše in učinkovitejše obravnava celotni razpon vprašanj. To je bil glavni razlog za začetek pregleda evropske sosedske politike poleti 2010.","Za najnovejše informacije o evropski sosedski politiki glej spletno stran o evropski sosedski politiki Evropske službe za zunanje delovanje.",{"id":29,"documentId":30,"locale":8,"term":31,"definition":32,"terms":33,"notesList":35},2218,"hlkk3c5fo5weiiz4r7nfj2ia","evropska strategija za upravljanje azila in migracij","Petletni načrt, ki ga sprejme Evropska komisija in v katerem je opredeljen pristop za dosledno izvajanje nacionalnih strategij za upravljanje azila in migracij.",{"sl":31,"en":34},"European Asylum and Migration Management Strategy",[36,37,38],"Evropska komisija se pri pripravi strategije posvetuje z državami članicami, upošteva ustrezna poročila in analize organov, uradov in agencij EU ter izhaja iz nacionalnih strategij, ki jih države članice predložijo na podlagi 7. člena uredbe o upravljanju azila in migracij.","Strategija vključuje notranje in zunanje sestavne dele celovitega pristopa k upravljanju azila in migracij, določene v 3., 4. in 5. členu uredbe o upravljanju azila in migracij.","Evropska komisija strategijo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Strategija ni pravno zavezujoča.",{"id":40,"documentId":41,"locale":8,"term":42,"definition":43,"terms":44,"notesList":46},1292,"mcry36t1y2s5nq0turtackog","Evropski azilni podporni urad (EASO)","Agencija Evropske unije, pristojna za tri glavne naloge: prispevati k bolj usklajenemu izvajanju in razvoju skupnega evropskega azilnega sistema (SEAS), podpirati in krepiti praktično sodelovanje med državami članicami EU na področju azila ter zagotavljati operativno pomoč državam članicam EU, katerih azilni sistemi in sistemi za sprejem so še posebej obremenjeni, in\u002Fali usklajevati zagotavljanje take pomoči.",{"sl":42,"en":45},"European Asylum Support Office (EASO)",[47,48,49],"Evropski azilni podporni urad deluje kot evropsko središče za strokovno znanje in izkušnje na področju azila, pristojno za spodbujanje, usklajevanje in krepitev praktičnega sodelovanja med državami članicami EU na področju azila, da bi države članice EU lahko bolje zagotavljale mednarodno zaščito osebam, ki so do nje upravičene, hkrati pa ustrezno in učinkovito obravnavale osebe, ki do mednarodne zaščite niso upravičene, kadar je to primerno.","Podporni urad mora tesno sodelovati z azilnimi organi držav članic EU, nacionalnimi službami za azil in priseljevanje ter drugimi nacionalnimi službami in z Evropsko komisijo. Svoje naloge mora opravljati brez poseganja v naloge, dodeljene drugim ustreznim organom Evropske unije, ter mora tesno sodelovati s temi organi in z Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (UNHCR). Vendar pa urad nima nobenih pristojnosti v zvezi s sprejemanjem odločitev azilnih organov držav članic EU glede posameznih prošenj za mednarodno zaščito.","Devetnajstega januarja 2022 je začela veljati Uredba (EU) 2021\u002F2303 o Agenciji Evropske unije za azil (uredba o EUAA), ki je Evropski azilni podporni urad (EASO) preoblikovala v celovito agencijo s širšimi in okrepljenimi pooblastili. Za več informacij glej geslo »Agencija Evropske unije za azil« v tem glosarju.",{"id":51,"documentId":52,"locale":8,"term":53,"definition":54,"terms":55,"notesList":57},1294,"x76msr74aa8ei548kntzy4d5","evropski forum za migracije","Platforma za dialog o vprašanjih vključevanja in drugih temah priseljevanja in azila med organizacijami civilne družbe in evropskimi institucijami, ki se sestanejo enkrat na leto za dva delovna dneva.",{"sl":53,"en":56},"European Migration Forum (EMF)",[58],"Evropski forum za migracije je bil vzpostavljen leta 2015 in je nadomestil Evropski forum za vključevanje. Njegovo razširjeno področje delovanja zdaj poleg vprašanj vključevanja zajema tudi teme, povezane s priseljevanjem in azilom.",{"id":60,"documentId":61,"locale":8,"term":62,"definition":63,"terms":64,"notesList":66},2222,"crhvev00smm7zpab241jrnxa","evropski informacijski sistem kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN)","Centralizirani sistem, na podlagi katerega lahko država članica EU ugotovi, katere druge države članice EU imajo podatke o obsodbah državljanov tretjih držav, vključno z osebami brez državljanstva, da bi se omogočila izmenjava takih informacij.",{"sl":62,"en":65},"European Criminal Records Information System for Third-Country Nationals (ECRIS-TCN)",[67,68,69,70],"V skladu z 10. členom Uredbe (EU) 2019\u002F816 sistem ECRIS-TCN omogoča obdelavo podatkov o identiteti državljanov tretjih držav, ki jih je obsodilo kazensko sodišče v Evropski uniji, da bi se ugotovilo, v kateri državi članici EU je bila obsodba izrečena. Ti podatki o identiteti vključujejo alfanumerične podatke in prstne odtise. Če država članica EU, v kateri je bila obsodba izrečena, dovoljuje zbiranje in shranjevanje fotografij obraza obsojene osebe, se lahko vključijo tudi te. Informacije o obsodbi je mogoče pridobiti le od države članice EU, v kateri je bila obsodba izrečena.","V sistem ECRIS-TCN se lahko vključijo tudi državljani Unije, ki imajo tudi državljanstvo tretje države.","Sistem ECRIS-TCN razvija in upravlja Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA). Sestavljajo ga:\na) osrednji sistem, v katerem so shranjeni podatki o identiteti obsojenih državljanov tretjih držav;\nb) osrednja nacionalna točka dostopa v vsaki državi članici EU;\nc) vmesniška programska oprema, ki pristojnim organom omogoča povezavo z osrednjim sistemom prek nacionalnih osrednjih točk dostopa in komunikacijske infrastrukture iz točke d;\nd) komunikacijska infrastruktura, ki povezuje osrednji sistem in nacionalne osrednje točke dostopa.\nDo sistema lahko dostopa samo pooblaščeno osebje, kar mu omogoča hitro in učinkovito pridobivanje informacij.\nOrgani za preverjanje imajo za namene preverjanja državljanov tretjih držav, ki na dovoljeni način prehajajo zunanjo mejo, dostop tudi do drugih podatkovnih zbirk (SVI, ETIAS, VIS, SIS in Interpolove zbirke podatkov o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih).","Državljani tretjih držav bi morali imeti pravico, da v skladu s pravom države članice EU, v kateri zaprosijo za take informacije, pisno pridobijo informacije iz lastne kazenske evidence.",{"id":72,"documentId":73,"locale":8,"term":74,"definition":75,"terms":76,"notesList":78},2226,"vngti69ry3eoxb5s1trai3gb","evropski iskalni portal (ESP)","Integrirani iskalni vmesnik, ki organom držav članic EU in agencijam EU omogoča lažji dostop do informacijskih sistemov EU, Europolovih podatkov in Interpolovih podatkovnih zbirk za opravljanje njihovih nalog ter v skladu z njihovimi pravicami dostopa in cilji ter nameni sistema vstopa\u002Fizstopa (SVI), vizumskega informacijskega sistema (VIS), evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), sistema Eurodac, schengenskega informacijskega sistema (SIS) in evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN), da bi se izboljšali nadzor meja in migracij ter odkrivanje in pregon kaznivih dejanj.",{"sl":74,"en":77},"European Search Portal (ESP)",[79,80],"Evropski iskalni portal je eden od štirih sestavnih delov okvira EU za interoperabilnost, ki vključuje tudi skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR), skupno storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov (sBMS) in detektor za zaznavo več identitet (MID). Je ključni del interoperabilnosti informacijskih sistemov EU, saj je nadomestil prej uveljavljeni postopek, ki omogoča le zaporedno poizvedovanje po različnih podatkovnih zbirkah EU, ter omogoča hiter, nemoten, učinkovit in nadzorovani dostop do različnih podatkovnih zbirk EU. Za več informacij glej spletno mesto Generalnega direktorata Evropske komisije za migracije in notranje zadeve o interoperabilnosti.","V skladu z uvodnima izjavama 53 in 54 Uredbe (EU) 2024\u002F1356 (uredba o preverjanju) bi bilo treba evropski iskalni portal (ESP) uporabljati za poizvedovanja v skupnem odložišču podatkov o identiteti za namene identifikacije in preverjanja identitete. Organom za preverjanje bi bilo treba omogočiti tudi uporabo ESP za poizvedovanja v sistemih SVI, ETIAS, VIS, SIS in ECRIS-TCN, po Europolovih podatkih ter v Interpolovi zbirki podatkov o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD) in Interpolovi zbirki podatkov o potovalnih dokumentih, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN), za namene varnostnih pregledov, kadar je to ustrezno.",{"id":82,"documentId":83,"locale":8,"term":84,"definition":85,"terms":86,"notesList":88},1296,"zt1aqjl0x7c749vf23716zav","evropski migracijski uradnik za zvezo","Specializirani uradnik za zvezo, napoten v delegacijo EU v tretji državi, čigar naloga je usklajevati in zastopati interese EU na področju migracij s ciljem čim bolj povečati vpliv ukrepov EU na migracije v tretjih državah ter okrepiti sodelovanje ključnih izvornih in tranzitnih držav pri vseh vrstah migracij.",{"sl":84,"en":87},"European migration liaison officer (EMLO)",[89,90,91],"Evropski uradniki za zvezo za migracije tesno sodelujejo z mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje ter z lokalnimi organi in civilno družbo, med drugim za zbiranje, izmenjavo in analizo informacij.","Da se prepreči podvajanje nalog in zagotovi učinkovitost uradnikov za zvezo za priseljevanje, se evropski uradniki za zvezo za migracije ne bi smeli vmešavati v nacionalne pristojnosti in interese uradnikov za zvezo za priseljevanje, ampak naj bi usklajevali in podpirali mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje, pomagali pri stikih med uradniki za zvezo za priseljevanje s pripravljanjem rednih sestankov ter pri stikih uradnikov za zvezo za priseljevanje z organi tretjih držav.","Evropski uradniki za stike za migracije zastopajo predvsem interese EU kot celote pri organih države gostiteljice ter zadovoljujejo potrebe EU po informacijah o nedovoljenih migracijah.",{"id":93,"documentId":94,"locale":8,"term":95,"definition":96,"terms":97,"notesList":99},1298,"yxwgnsl7i2nefglisgfyvrdb","evropski sistem varovanja meja (EUROSUR)","Skupni okvir za izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami EU in agencijo Frontex za izboljšanje spremljanja razmer in povečanje zmogljivosti za odzivanje na zunanjih mejah EU za namene odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih migracij in čezmejnega kriminala ter boja proti njima ter zaradi prispevanja k varstvu in reševanju življenj migrantov.",{"sl":95,"en":98},"European Border Surveillance System (EUROSUR)",[100,101],"EUROSUR je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 1052\u002F2013 (uredba o EUROSUR).","Za več informacij glej spletno stran Evropske komisije o EUROSUR.",{"id":103,"documentId":104,"locale":8,"term":105,"definition":106,"terms":107,"notesList":109},1300,"pm6f0nil3stm91acztks17pc","evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)","Avtomatizirani spletni sistem za ugotavljanje nedovoljenih migracij, varnostnih tveganj ali tveganj za javno zdravje, povezanih z državljani tretjih držav, oproščenih vizumske obveznosti, ki potujejo v EU, pred njihovim prihodom.",{"sl":105,"en":108},"European Travel Information and Authorisation System (ETIAS)",[110,111],"V uredbi so določeni pogoji, pod katerimi lahko imenovani organi držav članic in Europol za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, ki spadajo v njihovo pristojnost, pridobijo podatke, shranjene v centralnem sistemu ETIAS.","Sistem ETIAS upravlja Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA). Osrednja enota je del Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) ter zagotavlja, da so podatki, shranjeni v aplikacijskih datotekah, in podatki, evidentirani v sistemu ETIAS, pravilni in posodobljeni.",{"id":113,"documentId":114,"locale":8,"term":115,"definition":116,"terms":117,"notesList":119},1302,"mcspjujdf3s7ljmiatq0dizf","evropski uradnik za zvezo na področju vračanja","Specializirani uradnik za zvezo, napoten v tretjo državo za zastopanje interesov Evropske unije v zvezi z vračanjem s preverjanjem identitete državljanov tretje države, ki nezakonito prebivajo v EU, za krepitev zmogljivosti na področju vračanja, podporo organizaciji skupnih operacij vračanja, ki jih usklajuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), ter lažje izvajanje ponovne vključitve in zagotavljanje pomoči po prihodu.",{"sl":115,"en":118},"European return liaison officer (EURLO)",[120,121,122],"Kot odziv na to, da morajo uradniki za zvezo za priseljevanje (ILO) prevzemati čedalje več nalog na področju vračanja, je bila leta 2013 v okviru posebnih ukrepov Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) razvita mreža uradnikov za zvezo na področju vračanja, katere cilj je povečati število skupnih operacij vračanja in okrepiti integrirano operativno sodelovanje na področju vračanja med državami članicami EU\u002FEFTA, Evropsko komisijo, partnerskimi organi v tretjih državah, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, mednarodnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami. Evropski uradniki za zvezo na področju vračanja delujejo na diplomatskih predstavništvih držav članic EU, Švice in Norveške.","Od sprejetja Uredbe Sveta (ES) št. 377\u002F2004 (uredba o uradnikih za zvezo za priseljevanje) so bili za različne naloge ustanovljeni dodatni specializirani uradniki, kot so evropski uradniki za zvezo na področju vračanja (EURLO), evropski migracijski uradniki za zvezo (EMLO) ter uradniki za zvezo Evropske agencije za mejno in obalno stražo.","Evropska komisija je leta 2016 izvedla oceno uredbe o uradnikih za zvezo za priseljevanje iz leta 2004, da bi zagotovila boljše sodelovanje uradnikov za zvezo za priseljevanje, vključno s tistimi iz Komisije in agencij Unije, napotenimi v tretje države, da bi se učinkoviteje odzvali na prednostne naloge EU glede preprečevanja nedovoljenih migracij in boja proti njim, pa tudi lažjega vračanja nedovoljeno prebivajočih državljanov tretjih držav in podpore upravljanju zakonitega priseljevanja. Za dodatne informacije glej: Ocena Uredbe Sveta (ES) št. 377\u002F2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje: končno poročilo, 2018, in briefing za Evropski parlament: Revizija Uredbe (ES) št. 377\u002F2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje.",{"id":124,"documentId":125,"locale":8,"term":126,"definition":127,"terms":128,"notesList":130},1304,"m38upbbfj74zpp1gn9g1a42q","evropsko integrirano upravljanje meja","Nacionalno in mednarodno usklajevanje in sodelovanje med organi in agencijami, vključenimi v varnost meja in olajševanje trgovine, za vzpostavitev učinkovitega, smotrnega in usklajenega upravljanja zunanjih meja EU, da se doseže cilj odprtih, a dobro nadzorovanih in varnih meja.",{"sl":126,"en":129},"European integrated border management",[131,132],"Cilj evropskega integriranega upravljanja meja je učinkovito upravljati prehajanje zunanjih meja ter reševati izzive migracij in morebitne prihodnje grožnje na teh mejah ter tako prispevati k odpravljanju težjih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo (kot so tihotapljenje migrantov, trgovina z ljudmi in terorizem) in zagotoviti visoko raven notranje varnosti v EU ter hkrati popolno spoštovati temeljne pravice tako, da se varuje prosti pretok ljudi v EU.","V 4. členu Uredbe (EU) 2016\u002F1624 (uredba o evropski mejni in obalni straži) je opis glavnih sestavin integriranega upravljanja meja: nadzor meja; preprečevanje in odkrivanje čezmejnega kriminala; napotitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito ali želijo zaprositi zanjo; operacije iskanja in reševanja za ljudi v nevarnosti na morju; analiza tveganja za notranjo varnost in varnost zunanjih meja EU; sodelovanje s tretjimi državami, usmerjeno zlasti na sosednje države in na tiste tretje države, za katere je bilo ugotovljeno, da so izvorne in\u002Fali tranzitne države za nedovoljene migracije; vračanje državljanov tretjih držav, za katere so bile izdane odločbe o vrnitvi.",{"id":134,"documentId":135,"locale":8,"term":136,"definition":137,"terms":138,"notesList":140},2230,"xb23an2l9vp8mxk2qfs3tsax","evropsko letno poročilo o azilu in migracijah","Dokument, ki ga sprejme Evropska komisija in v katerem oceni razmere na področju azila, sprejema in migracij v zadnjih 12 mesecih na vseh migracijskih poteh v vse države članice EU in v njih. Poročilo se uporablja kot orodje za napovedovanje in ozaveščanje ter s strateškim namenom zagotavlja pregled razmer in napovedi za prihodnje leto.",{"sl":136,"en":139},"European Annual Asylum and Migration Report",[141,142,143,144],"Poročilo temelji na ustreznih kvantitativnih in kvalitativnih podatkih in informacijah držav članic EU, Evropske služba za zunanje delovanje, Agencije Evropske unije za azil (EUAA), Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA). Upoštevajo se lahko tudi informacije, ki jih predložijo drugi ustrezni organi, uradi, agencije ali organizacije. V točki a tretjega odstavka 9. člena uredbe o upravljanju azila in migracij so navedene kategorije kvantitativnih in statističnih podatkov, ki se vključijo v poročilo.","Evropska komisija poročilo uporablja kot enega od virov informacij pri ocenjevanju splošnih migracijskih razmer ali ugotavljanju, ali je država članica EU pod migracijskim pritiskom, ali zanjo obstaja tveganje migracijskega pritiska oziroma ali se spoprijema z resnimi migracijskimi razmerami.","Skupaj s poročilom Evropska komisija v skladu z 11. členom uredbe o upravljanju azila in migracij sprejme izvedbeni sklep, v katerem navede, ali je posamezna država članica EU pod migracijskim pritiskom, ali zanjo obstaja tveganje za nastanek migracijskega pritiska v prihodnjem letu oziroma ali se spoprijema z resnimi migracijskimi razmerami. Komisija se o tem posvetuje s posamezno državo članico oziroma državami članicami EU.","Predlog Komisije za izvedbeni akt Sveta o vzpostavitvi letnega solidarnostnega fonda, pripravljen na podlagi 12. člena uredbe o upravljanju azila in migracij, temelji na poročilu in se predloži skupaj z njim.",{"id":146,"documentId":147,"locale":8,"term":148,"definition":149,"terms":150,"notesList":152},1306,"jnpogw2xybvmrhvptuoc2ivt","Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)","Mednarodno sodišče, ustanovljeno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP), ki razsoja o pritožbah posameznikov ali držav o kršitvah civilnih in političnih pravic iz EKČP.",{"sl":148,"en":151},"European Court of Human Rights (ECtHR)",[153,154,155],"Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je bilo ustanovljeno leta 1959 in ima sedež v Strasbourgu.","Obravnava pritožbe, ki trdijo, da je država pogodbenica kršila določbo o človekovih pravicah v zvezi s civilnimi in političnimi pravicami ali več takih določb iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in iz njenih protokolov. Pritožbo lahko vloži posameznik, skupina posameznikov, država pogodbenica ali več držav pogodbenic. Sodišče poleg sodb izdaja tudi svetovalna mnenja.","Sodbe sodišča so zavezujoče za države, na katere se nanašajo, in vlade so na njihovi podlagi spremenile svojo zakonodajo in upravno prakso na številnih področjih.",{"id":157,"documentId":158,"locale":8,"term":159,"definition":160,"terms":161,"notesList":163},1308,"dkuswo1ay42t0iz0kaprzhs8","evrosredozemsko partnerstvo","Unija držav članic EU in 16 držav južnega Sredozemlja, ki temelji na sporazumih o sodelovanju in katere cilj je spodbujati gospodarsko povezovanje in demokratične reforme pri sosedah EU v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.",{"sl":159,"en":162},"Euro-Mediterranean Partnership (EUROMED)",[164,165],"Barcelonski proces se je začel leta 1995 s ciljem okrepiti odnose med Evropsko unijo in državami južnega Sredozemlja.","Na podlagi tega sodelovanja je bila pozneje ustanovljena Unija za Sredozemlje. Za več informacij glej spletno stran Unije za Sredozemlje »25 let barcelonskega procesa 1995–2005«.",{"id":167,"documentId":168,"locale":8,"term":169,"definition":170,"terms":171,"notesList":173},1310,"gumq2hwitbphcms7kg75giyn","ex nunc presoja","V pritožbenih postopkih sodišče prouči dokaze o okoliščinah (vsa dokazila, dejstva in pravne vidike), ki so na voljo v trenutku odločitve, kar sodiščem omogoča, da upoštevajo dokaze, za katere upravni organ v postopku na prvi stopnji ni mogel vedeti.",{"sl":169,"en":172},"ex-nunc examination",[],{"id":175,"documentId":176,"locale":8,"term":177,"definition":178,"terms":179,"notesList":181},1312,"ik0403wpzb8fx2u0waw914g8","format Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO)","Specifikacije, ki jih je določila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) v zvezi s strojno berljivimi potnimi listinami, vključno s potnimi listi in vizumi.",{"sl":177,"en":180},"International Civil Aviation Organisation (ICAO) format",[182,183],"Specifikacije se nanašajo na strojno berljive potne listine in elektronske strojno berljive potne listine, ki vključujejo možnost uporabe za biometrično identifikacijo.","Format ICAO uporabljajo vse države članice EU\u002Fdržave članice schengenskega območja.",{"id":185,"documentId":186,"locale":8,"term":187,"definition":188,"terms":189,"notesList":191},1314,"nyqdl1jg0g0gdvt7xkcrbqet","genocid","Dejanje, storjeno z namenom, da se v celoti ali delno uničiti neka narodnostna, etnična, rasna ali verska skupina.",{"sl":187,"en":190},"genocide",[192,193],"Kakor je navedeno v konvenciji, ta dejanja vključujejo:\n(a) pobijanje pripadnikov takšne skupine;\n(b) povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pripadnikom takšne skupine;\n(c) naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja;\n(d) uvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v skupini;\n(e) prisilno preseljevanje otrok iz ene skupine v drugo skupino.","Opredelitev je navedena tudi v 6. členu Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.",{"id":195,"documentId":196,"locale":8,"term":197,"definition":198,"terms":199,"notesList":201},1316,"i9sj3z2azcnralmqtq6e96qu","globalni forum o migracijah in razvoju","Pobuda držav članic Združenih narodov za praktično in k ukrepanju usmerjeno obravnavo medsebojnih povezav med migracijami in razvojem.",{"sl":197,"en":200},"Global Forum on Migration and Development (GFMD)",[202,203,204],"Prvo zasedanje globalnega foruma o migracijah in razvoju je bilo leta 2007.","Globalni forum o migracijah in razvoju je prostovoljni, neformalni in nezavezujoči proces, ki ga vodijo vlade ter je odprt za vse države članice in opazovalke Združenih narodov, za spodbujanje razumevanja in sodelovanja na področju vzajemne krepitve odnosa med migracijami in razvojem.","Za več informacij glej spletno mesto globalnega foruma o migracijah in razvoju.",{"id":206,"documentId":207,"locale":8,"term":208,"definition":209,"terms":210,"notesList":212},1318,"trg980i4wbu4v037b10nwk6t","globalni pristop k vprašanju migracij in mobilnosti","Glavni okvir zunanje migracijske politike Evropske unije, ki temelji na resničnem partnerstvu z državami nečlanicami EU ter celostno, celovito in uravnoteženo obravnava vse vidike migracij in vprašanj mobilnosti.",{"sl":208,"en":211},"Global Approach to Migration and Mobility (GAMM)",[213,214,215,216],"Evropski svet je prvič opredelil globalni pristop k vprašanju migracij (GAM) decembra 2005 (COM(2007) 247), v letih 2007 in 2008 pa ga je še naprej razvijal. Sestavlja okvir za sodelovanje EU s tretjimi državami na področju migracij in azila. V stockholmskem programu, sprejetem leta 2009, je bil priznan pomen utrjevanja, krepitve in izvajanja globalnega pristopa k vprašanju migracij.","Pristop zajema celotno migracijsko agendo, vključno z zakonitimi in nedovoljenimi migracijami, bojem proti trgovini z ljudmi in proti tihotapljenju migrantov, krepitvijo zaščite beguncev, krepitvijo pravic migrantov ter izkoriščanjem pozitivnih povezav med migracijami in razvojem.","Leta 2011 je bil globalni pristop ocenjen. Na podlagi tega je Komisija poudarila potrebo po nadaljnji krepitvi zunanje migracijske politike in novembra 2011 objavila sporočilo o globalnem pristopu k vprašanju migracij in mobilnosti, COM(2011) 743 final, o novem zagonu zunanje migracijske politike EU. Prenovljeni globalni pristop k vprašanju migracij in mobilnosti se osredotoča na štiri glavne prednostne naloge: izboljšanje organizacije ter omogočanje zakonitega priseljevanja in mobilnosti; preprečevanje in zmanjševanje nedovoljenih migracij na učinkovit, vendar human način; krepitev sinergij med migracijami in razvojem ter krepitev sistemov mednarodne zaščite in zunanje razsežnosti azilne politike.","Evropska agenda o migracijah iz leta 2015 ter novi pakt o migracijah in azilu iz leta 2020 sta dodatno okrepila zunanjo razsežnost migracijske in azilne politike EU z nadgradnjo partnerskih okvirov EU na področju migracij, hkrati pa sta jih okrepila s »prilagojenimi partnerstvi« s tretjimi državami, da bi zagotovili učinkovito vračanje, se učinkoviteje bojevali proti nedovoljenim migracijam in tihotapljenju migrantov ter vzpostavili zakonite migracijske poti.",{"id":218,"documentId":219,"locale":8,"term":220,"definition":221,"terms":222,"notesList":224},1320,"g801fawmjhyarvxjboacyqq6","gostujoči delavec","Ekonomski migrant, ki se zaposli za določen čas naselitve in zaposlitve.",{"sl":220,"en":223},"guest worker",[225],"Ta izraz se v EU ne uporablja več. Bolj ali manj je bil omejen na migracijske tokove v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja.",{"id":227,"documentId":228,"locale":8,"term":229,"definition":230,"terms":231,"notesList":233},1322,"e5cxy5ry4yhqg1w2rcmq6egg","grožnja javnemu zdravju","Pri migracijah v EU: katera koli bolezen, ki lahko preraste v epidemijo, kakor je opredeljena v Mednarodnih zdravstvenih pravilih Svetovne zdravstvene organizacije, in druge nalezljive bolezni ali nalezljive parazitske bolezni, če so te predmet zaščitnih predpisov, ki se uporabljajo za državljane držav članic EU.",{"sl":229,"en":232},"threat to public health",[234],"Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kot izzive na področju zdravja navaja na primer izbruhe bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kot so ošpice in davica, čedalje več poročil o patogenih mikroorganizmih, odpornih proti zdravilom, naraščajoče stopnje debelosti in telesne neaktivnosti, vpliv onesnaževanja okolja in podnebnih sprememb na zdravje ter številne humanitarne krize. Za več informacij glej: WHO: Ten threats to global health in 2019, 21 March 2019.",{"id":236,"documentId":237,"locale":8,"term":238,"definition":239,"terms":240,"notesList":242},1324,"r4gqqe6awvkk6oqt2a9jp1b7","humanitarna zaščita","Nacionalna vrsta zaščite, ki se dodeli v primerih, ko se ugotovi, da prosilci za mednarodno zaščito niso upravičeni do priznanja statusa begunca ali subsidiarne zaščite, vendar se kljub temu šteje, da potrebujejo zaščito zaradi posebnih humanitarnih razlogov.",{"sl":238,"en":241},"humanitarian protection",[243,244,245,246,247],"Humanitarna zaščita ni usklajena na ravni EU.","Statusi nacionalne zaščite ustrezajo najrazličnejšim potrebam in razmeram, ki presegajo razloge za mednarodno zaščito v skladu s pravnim redom Unije. Ti vključujejo kolektivno zaščito, zaščito na podlagi splošnih humanitarnih razlogov, izjemnih okoliščin ali resnega zdravstvenega stanja, zaščito zaradi podnebnih sprememb in okoljskih nesreč v izvorni državi, zaščito na podlagi načela nevračanja ter zaščito za mladoletnike in mladoletnike brez spremstva ter za upravičence do posebnih programov (premestitev, preselitev).","Razlogi za statuse nacionalne zaščite v nacionalni zakonodaji večinoma še vedno niso opredeljeni. To lahko pristojnim organom dopušča precejšnji prosti preudarek, pogosto zaradi zagotavljanja skladnosti z obveznostmi po mednarodnem pravu ali streženja nacionalnim interesom. Zaradi tega imajo lahko organi izzive pri ocenjevanju prošenj, prav tako pa tudi prosilci pri vložitvi zahtevka za nacionalno zaščito.","Zunaj EU se humanitarna zaščita dodeli za primerljive potrebe po zaščiti, med drugim za žrtve kršitev človekovih pravic v izvorni državi; žrtve nekaterih posebno grozljivih kaznivih dejanj v ciljni državi (kot so posilstvo, mučenje, trgovina z ljudmi, pohabljenje ženskih spolovil in drugo); žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva. Humanitarni vizumi se lahko izdajo tudi v primeru naravnih nesreč ter gospodarskih težav, hude bolezni in pomanjkanja ustreznega zdravljenja v izvorni državi ter ob morebitni individualni potrebi po zaščiti.","Za dodatne informacije glej: evropska migracijska mreža: Comparative overview of national protection statuses in the EU and Norway, študija, 2019 in Glosar migracij IOM, 2019.",{"id":249,"documentId":250,"locale":8,"term":251,"definition":252,"terms":253,"notesList":255},1326,"rqqs7bx34ssm4og1ahx84qdd","humanitarni sprejem","Na ravni EU: sprejem na ozemlje držav članic EU – na podlagi napotitve Agencije Evropske unije za azil (EUAA), Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) ali drugega ustreznega mednarodnega organa, kadar to zahteva država članica – državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva iz tretje države, v katero so bile te osebe prisilno razseljene, ki se jim prizna mednarodna ali humanitarna zaščita v skladu z nacionalnim pravom, ki določa pravice in obveznosti, enakovredne tistim iz 20. do 34. člena Direktive 2011\u002F95\u002FEU (prenovljena direktiva o pogojih), ki jih imajo upravičenci do subsidiarne zaščite.",{"sl":251,"en":254},"humanitarian admission",[256,257,258,259],"Splošno dogovorjene opredelitve humanitarnega sprejema ni, prav tako ni jasne razlike med preselitvijo in humanitarnim sprejemom na splošno.","Zakonodaja EU razlikuje med humanitarnim sprejemom in preselitvijo, pri čemer je preselitev posebej namenjena uradno priznanim beguncem, medtem ko humanitarni sprejem lahko pomeni priznanje mednarodne zaščite ali humanitarne zaščite v skladu z nacionalno zakonodajo.","O humanitarnem sprejemu se v EU razpravlja v okviru širšega pojma zakonitih poti ali poti za begunce, v tem okviru pa je mogoče na podlagi ustaljenih praks držav opredeliti tri širše kategorije zakonitih poti za begunce: prvič, programi trajne preselitve so dolgotrajna oblika humanitarnega sprejema, razvita posebej za tiste, ki so bili uradno priznani kot begunci; drugič, programi evakuacije so namenjeni zagotavljanju varnosti civilistov v izrednih humanitarnih razmerah, ki so nastale zaradi nesreče in\u002Fali oboroženega spopada. Gre za obsežne odzive, pri katerih v nasprotju s programi trajne preselitve ni predvidena individualna ocena in ni treba, da ima oseba posebne ranljivosti; tretjič, nekatere države predvidevajo postopke zaščitenega vstopa, tj. predpisane postopke, ki tujcem omogočajo, da kot posamezniki neposredno zaprosijo državo za humanitarni sprejem na njeno ozemlje. V takšnih postopkih posameznik neposredno vključi morebitno državo gostiteljico v postopek, katerega cilj je zagotoviti njegovo fizično predajo in pravno zaščito.","Za dodatne informacije glej študijo EMN Comparative overview of national protection statuses in the EU and Norway, zbirno poročilo, maj 2020, in Humanitarian Admission to Europe: The Law between Promises and Constraints, 1. izdaja, 2020.",{"id":261,"documentId":262,"locale":8,"term":263,"definition":264,"terms":265,"notesList":267},1328,"ejvl6ohov96l6x5x52kr64yv","humanitarni vizum","Na svetovni ravni: vizum, ki osebi omogoča dostop do države izdajateljice in začasno bivanje v njej za različno dolgo obdobje iz humanitarnih razlogov, kot je določeno v veljavni nacionalni ali regionalni zakonodaji, in ki je pogosto namenjen spoštovanju ustreznih človekovih pravic in begunskega prava.\nNa ravni EU je to (a) odstopanje od zahtev glede dopustnosti za izdajo vizuma iz humanitarnih razlogov v skladu s četrtim odstavkom 19. člena Vizumskega zakonika ali (b) izdaja schengenskega vizuma za kratkoročno bivanje z omejeno ozemeljsko veljavnostjo iz humanitarnih razlogov v skladu s prvim odstavkom 25. člena zakonika.",{"sl":263,"en":266},"humanitarian visa",[268,269,270,271,272,273,274],"Humanitarni vizumi se na splošno razumejo kot dovoljenja za vstop na ozemlje države, ki se izdajo z odstopanjem od veljavnih pravil zaradi posebnih humanitarnih razlogov. Veljajo za nadomestni postopek za zaščiteni vstop in osebam, ki potrebujejo zaščito, omogočajo zakoniti dostop do tretje države in\u002Fali vložitev prošnje za mednarodno zaščito, pri čemer se začetna ocena opravi ekstrateritorialno, utemeljenost prošnje pa se ob prihodu prouči na kraju samem v okviru postopkov mednarodne zaščite ali postopkov za pridobitev drugega statusa.","Humanitarne vizume lahko izda organ za izdajo vizumov v državi izvora prosilca ali ciljni državi, izjemoma tudi na meji države, ki izda vizum, ali osebam, ki so že v državi. Poleg tega, da humanitarni vizumi omogočajo zakoniti dostop do države in začasno prebivanje v njej, le redko dajejo osebi kakršno koli nadaljnjo pravico do zaščite ali storitev.","Trenutno ni nobene uredbe EU o humanitarnih vizumih kot takih, prav tako ni posebnega postopka. Vendar pa Vizumski zakonik, ki določa postopke in pogoje za izdajo vizumov za kratkoročno prebivanje in letališki tranzit na schengenskem območju, predvideva izdajo vizumov »iz humanitarnih razlogov«. Ti vizumi se pogosto imenujejo »humanitarni vizumi«, zagotovitev takega vizuma pa »zaščiteni vstop«. V skladu s prvim odstavkom 33. člena Vizumskega zakonika se lahko veljavnost vizuma podaljša tudi iz humanitarnih razlogov. Četrti odstavek 19. člena Vizumskega zakonika ureja izjeme od zahtev glede dopustnosti vlog za izdajo vizuma, prvi odstavek 25. člena pa določa izjeme od izpolnjevanja obveznosti pridobitve schengenskega vizuma. Vendar med izjemami od zahtev glede dopustnosti in izdajo vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo iz humanitarnih razlogov ni samodejne povezave.","Sodišče Evropske unije (SEU) je 7. marca 2017 odločilo, da države članice EU v skladu s pravom EU niso zavezane izdati humanitarnega vizuma, saj je izdaja vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo izključno v pristojnosti nacionalnega prava, ker v Vizumskem zakoniku ni izrecne določbe o načinu njihove izdaje. Za več informacij glej sodbo Sodišča Evropske unije.","Vendar pa so humanitarni vizumi tudi del zakonitih poti za osebe, ki potrebujejo zaščito, in vključujejo: preselitev; programe humanitarnega sprejema; poenostavitev vizumskih zahtev za nekatera državljanstva ali nekatere skupine; radodarnejšo uporabo pravil o združitvi družine; uporabo uveljavljenih poti za zakonite migracije zaradi dela in študija.","Za več informacij glej: Agencija za temeljne pravice: Legal entry channels to the EU for persons in need of international protection: a toolbox, 2015 in Evropski parlament: Briefing: Towards an EU humanitarian visa scheme?, junij 2016.","Za Irsko Vizumski zakonik ni zavezujoč. Izpolnjevanje meril za izdajo vizuma se lahko opusti iz humanitarnih razlogov ali pa se vizumi podelijo za lažji vstop v okviru programov trajne preselitve ali humanitarnega sprejema v skladu z nacionalnim pravom.",597,5,24,25,[280,281,282,283,284,285,286,287,288,289,290,291,292,293,294,295,296,297,298,299,300,301,302,303,304],"A","B","C","Č","D","E","F","G","H","I","J","K","L","M","N","O","P","R","S","Š","T","U","V","Z","Ž"]