[{"data":1,"prerenderedAt":-1},["ShallowReactive",2],{"glossary:sl:::7":3},{"rows":4,"total":262,"page":263,"pages":264,"perPage":265,"letters":266},[5,18,29,40,51,61,69,79,90,101,109,123,131,140,149,157,167,179,189,198,207,216,228,236,249],{"id":6,"documentId":7,"locale":8,"term":9,"definition":10,"terms":11,"notesList":13},1374,"b4z8j531gngj8d9znltvdz4u","sl","jezikovno usposabljanje","Na področju migracij: tečaj, ki je migrantom (zakonito prebivajočim migrantom in prosilcem za mednarodno zaščito) v pomoč pri učenju uradnega\u002F-ih jezika\u002F-ov države gostiteljice, da se lahko socialno in ekonomsko vključijo v družbo gostiteljico.",{"sl":9,"en":12},"language training",[14,15,16,17],"Čedalje več držav zdaj zahteva, da odrasli migranti dokažejo znanje jezika države gostiteljice, preden se jim izda dovoljenje za vstop, prebivanje ali delo ali podeli državljanstvo.","V državah članicah EU je pogosto na voljo jezikovno usposabljanje. Čeprav se pogoji razlikujejo, je lahko del (obveznih) programov vključevanja. V nekaterih državah članicah EU je jezikovno usposabljanje brezplačno ali se financira iz javnih sredstev, v drugih pa ga morajo udeleženci plačati sami.","Zahtevana raven znanja običajno temelji na skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO), preizkus jezikovnega znanja pa je lahko obvezen. Načini preverjanja znanja se razlikujejo, prav tako pa se precej razlikujejo zahtevane ravni znanja – od A1 do B1 ali celo B2 (ustno) po skupnem evropskem jezikovnem okviru.","Svet Evrope je objavil priporočila, ki določajo načela za jezikovno vključevanje na področju migracij. Dopolnjujejo jih smernice za jezikovno politiko in referenčna orodja, razvita za podporo njihovemu učinkovitemu izvajanju z vključujočim načinom delovanja, ki temelji na skupnih vrednotah in načelih. Za dodatne informacije glej spletno mesto Sveta Evrope.",{"id":19,"documentId":20,"locale":8,"term":21,"definition":22,"terms":23,"notesList":25},1376,"i0hmh4q33qgbk2njqzgu78o1","kampanja ozaveščanja o tveganjih, povezanih z nedovoljenimi migracijami","Načrtno prizadevanje v izbranem časovnem obdobju obveščati (morebitne) migrante o tveganjih in kompleksni stvarnosti nedovoljenih migracij ali vplivati na njihovo vedenje z uporabo urejenega niza komunikacijskih dejavnosti.",{"sl":21,"en":24},"awareness raising campaign on the risk of irregular migration",[26,27,28],"Zaradi hitrih sprememb v migracijskih tokovih proti Evropi v zadnjem desetletju so se nedovoljene migracije ustalile med prednostnimi nalogami politične agende v EU in večini držav članic. Kampanje ozaveščanja o tveganjih nedovoljenih migracij so eden od številnih odzivov, katerih cilj je zmanjšati nedovoljene migracije v Evropo in preprečiti kriminalnim mrežam, da izkoriščajo migrante. Evropska agenda o migracijah (2015) ter novi pakt o migracijah in azilu (2020) sta poudarila potrebo po strateškem komuniciranju EU, ki vključuje kampanje ozaveščanja in obveščanja v EU in državah članicah.","Kampanje obveščanja zagotavljajo informacije o: – tveganjih nedovoljenih migracij na poti in po prihodu ter – težkih razmerah nedovoljenega prebivanja v ciljni državi. Njihov namen je zmanjšati povpraševanje po tihotapljenju in tveganje, da bodo postale žrtve tihotapljenja ali trgovine z ljudmi. Z njimi se želi zagotoviti, da se (morebitnim) migrantom omogoči sprejemanje informiranih odločitev.","V teh kampanjah se uporabljajo različne poti in načini sporočanja, od tradicionalnih komunikacijskih orodij, kot so plakati, prospekti ter časopisni in televizijski oglasi, do srečanj in delavnic v skupnosti, javnih forumov v šolah ter ustvarjanja filmov in stripov.",{"id":30,"documentId":31,"locale":8,"term":32,"definition":33,"terms":34,"notesList":36},1378,"gmtvi8okm168ed2bvj67hehs","kazalniki integracije \u002F kazalniki vključevanja","Merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje vključevanja migrantov na posebnih področjih politike, kot so zaposlovanje, izobraževanje, socialna vključenost in aktivno državljanstvo.",{"sl":32,"en":35},"integration indicators",[37,38,39],"V Zaragoški izjavi o vključevanju, sprejeti leta 2010, je bil opredeljen niz skupnih kazalnikov na področjih politike, navedenih v opredelitvi, dodatni kazalniki (kot so kazalniki zdravja) pa so bili uvedeni pozneje.","Eurostatova poročila vključujejo statistične podatke o spremljanju temeljnih zaragoških kazalnikov in drugih kazalnikov, kot so kazalniki za zaposlovanje: delež zaposlenih, ki so preveč usposobljeni za svoje delovno mesto; samozaposlovanje.","Za več informacij glej končno poročilo Using EU Indicators of Immigrant Integration, avgust 2013.",{"id":41,"documentId":42,"locale":8,"term":43,"definition":44,"terms":45,"notesList":47},1380,"rpgl4nzvc83im33x1860yovx","konferenca generalnih direktorjev služb za priseljevanje","Neformalna mreža, ustanovljena za omogočanje praktičnega sodelovanja na področju azila in migracij med generalnimi direktorji služb za priseljevanje različnih držav članic.",{"sl":43,"en":46},"General Directors' Immigration Services Conference (GDISC)",[48,49,50],"GDISC je bil ustanovljen leta 2004.","Države članice so 27 držav članic EU, Švica, Islandija, Norveška in Združeno kraljestvo, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija ter Turčija.","Za več informacij glej spletno mesto GDISC.",{"id":52,"documentId":53,"locale":8,"term":54,"definition":55,"terms":56,"notesList":58},1382,"t5ygjfqm40ogc61p2l8nf61m","Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah","Mednarodni sporazum o človekovih pravicah, ki določa državljanske, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice otrok.",{"sl":54,"en":57},"United Nations Convention on the Rights of the Child (UNCRC)",[59,60],"Konvencija o otrokovih pravicah je bila sprejeta 20. novembra 1989. Prvi mednarodni pravno zavezujoči dokument, ki priznava vse temeljne pravice otroka, vsebuje štiri splošna načela:\n– otrokove koristi morajo biti glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki (3. člen);\n– ne sme biti nobenega razlikovanja, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno, etnično ali družbeno poreklo, premoženje, invalidnost, rojstvo ali kakršen koli drug položaj otroka (2. člen);\n– države pogodbenice priznavajo, da ima vsak otrok neodtujljivo pravico do življenja in bodo v kar največjem možnem obsegu zagotovile otrokovo preživetje in razvoj (6. člen);\n– otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, je zajamčena pravica do njihovega svobodnega izražanja v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo (12. člen).","Poleg teh štirih načel Konvencija o otrokovih pravicah zagotavlja več temeljnih pravic, ki med drugim vključujejo potrebo po zaščiti pred zlorabo, izkoriščanjem in zanemarjanjem ter pomen telesnega in duševnega razvoja otroka.",{"id":62,"documentId":63,"locale":8,"term":64,"definition":65,"terms":66,"notesList":68},1384,"p107gwe7esjwnu3tt4mq9719","konvencijski begunec \u002F begunec po ženevski konvenciji","Oseba, ki jo države priznajo za begunca po merilih iz oddelka A 1. člena ženevske konvencije o beguncih in protokola ter je upravičena do različnih pravic po tej konvenciji.",{"sl":64,"en":67},"Convention refugee",[],{"id":70,"documentId":71,"locale":8,"term":72,"definition":73,"terms":74,"notesList":76},1386,"b8cw8hkwsv2jts0e8441xc4r","konvencijski razlogi za preganjanje \u002F razlogi za preganjanje po ženevski konvenciji","Pet razlogov, naštetih v 2. točki oddelka A 1. člena ženevske konvencije o beguncih in protokola: rasa, vera, narodna pripadnost, pripadnost določeni družbeni skupini ali politično prepričanje, ki morajo biti razlog za preganjanje.",{"sl":72,"en":75},"Convention grounds for persecution",[77,78],"Ni vsaka oseba, ki je zunaj svoje države in se utemeljeno boji preganjanja, begunec po ženevski konvenciji. Eden od pogojev za status begunca po oddelku A 1. člena ženevske konvencije o beguncih je obstoj vzročne povezave med razlogi za preganjanje, namreč raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini, ter dejanji preganjanja ali neobstojem zaščite pred takimi dejanji. Preganjanje zaradi katerega koli drugega razloga se ne upošteva. Tveganje preganjanja lahko včasih nastane, kadar pri isti osebi veljata dva konvencijska razloga ali več takih razlogov, pri čemer kombinacija teh razlogov opredeljuje vzročno povezavo z utemeljenim strahom pred preganjanjem.","Države pri ugotavljanju, katera oseba je begunec in katera ni, upoštevajo te opredelitve:\n– rasa se uporablja v najširšem pomenu ter vključuje etnične in družbene skupine skupnih korenin;\n– vera vključuje poistovetenje s skupino, ki ima navadno skupno tradicijo in prepričanja, ter pomeni tudi dejavno izpovedovanje vere;\n– narodnost vključuje posameznikovo državljanstvo. Preganjanje etničnih, jezikovnih in kulturnih skupin prebivalstva se tudi lahko imenuje preganjanje na podlagi narodnosti;\n– določena družbena skupina se nanaša na ljudi s podobnim ozadjem, navadami ali družbenim položajem. Ta razlog se pogosto prekriva s preganjanjem na podlagi katerega od drugih štirih razlogov. Uporabljal se je za družine kapitalistov, lastnike zemljišč, homoseksualce;\n– politično prepričanje se nanaša na ideje, ki jih organi oblasti ne dopuščajo, vključno s kritičnimi mnenji o vladnih politikah in metodah. Vključuje mnenja, pripisana posameznikom, tudi če ti v resnici nimajo takega mnenja. Posamezniki, ki skrivajo politična prepričanja, dokler ne pobegnejo iz svoje države, so lahko upravičeni do statusa begunca, če lahko dokažejo, da bi bili zaradi svojih stališč verjetno preganjani, če bi se vrnili domov.",{"id":80,"documentId":81,"locale":8,"term":82,"definition":83,"terms":84,"notesList":86},2246,"j8phr69d59mg5p2h58lge69o","koordinator EU za solidarnost","Oseba, ki jo Evropska komisija imenuje za tehnično usklajevanje pravične delitve odgovornosti pri upravljanju azila in migracij kot temelju solidarnostnega mehanizma.",{"sl":82,"en":85},"EU Solidarity Coordinator",[87,88,89],"Naloge koordinatorja EU za solidarnost vključujejo podporo dejavnostim premestitve iz države članice prejemnice v prispevajočo državo članico v tesnem sodelovanju z Agencijo Evropske unije za azil (EUAA), spremljanje in usklajevanje operativnih vidikov solidarnostnega mehanizma ter olajševanje komuniciranja med državami članicami EU.","Države članice EU koordinatorju EU za solidarnost zagotovijo podatke in informacije, ki jih potrebuje za učinkovito opravljanje svojih nalog.","Kadar se države članice EU spoprijemajo s kriznimi razmerami ali primerom višje sile v skladu z Uredbo (EU) 2024\u002F1359 (uredba o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile), koordinator EU za solidarnost tudi:\na) podpira dejavnosti premestitve iz takšne države članice EU v prispevajočo državo članico;\nb) spodbuja kulturo pripravljenosti, sodelovanja in odpornosti med državami članicami EU na področju azila in migracij, med drugim z izmenjavo najboljših praks.\nV ta namen je treba koordinatorja EU za solidarnost obveščati v okviru načrta za pripravljenost na migracije in migracijske krize, koordinator pa vsaka dva tedna pripravi bilten o izvajanju mehanizma za premestitve na podlagi uredbe o kriznih razmerah in višji sili (glej 7. člen uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile).",{"id":91,"documentId":92,"locale":8,"term":93,"definition":94,"terms":95,"notesList":97},1388,"vh814j0p2v8ioz9k8lto5x3o","koordinator za vračanje","Oseba, ki jo je imenovala Evropska komisija, da bi združila različne vidike politike vračanja ter podprla dosledno in usklajeno izvajanje politike vračanja in vzpostavitev skupnega sistema EU za vračanje.",{"sl":93,"en":96},"Return Coordinator",[98,99,100],"Funkcija koordinatorja za vračanje je bila vzpostavljena v okviru novega pakta o migracijah in azilu.","Prvi koordinator EU za vračanje je bil imenovan 2. marca 2022, da bi z usklajevanjem ukrepov med EU in državami članicami EU vzpostavil učinkoviti in skupni evropski sistem vračanja. Koordinatorju za vračanje pomagajo predstavniki držav članic EU mreže na visoki ravni za vračanje ter Evropska agencija za mejno in obalno stražo.","Delo koordinatorja EU za vračanje in mreže na visoki ravni bo strateško usklajeno z operativno strategijo vračanja. Za več informacij glej Evropsko komisijo: Dokument o politiki: Na poti k operativni strategiji za učinkovitejše vračanje, COM(2023) 45 konč.",{"id":102,"documentId":103,"locale":8,"term":104,"definition":105,"terms":106,"notesList":108},1390,"unt11u0kll42n7r5xzd93i98","kratkoročna mobilnost","V okviru Direktive 2016\u002F801\u002FEU (prenovljena direktiva o raziskovalcih) ima državljan tretje države, ki ima dovoljenje za prebivanje v Evropski uniji za namene raziskovanja ali študija, pravico do prebivanja v eni državi članici EU ali več drugih državah članicah EU za obdobje do 180 dni v 360-dnevnem obdobju zaradi opravljanja dela svojega raziskovanja v kateri koli raziskovalni organizaciji.",{"sl":104,"en":107},"short-term mobility",[],{"id":110,"documentId":111,"locale":8,"term":112,"definition":113,"terms":114,"notesList":116},2250,"wwdse3epszwtc7yyuxt2cvtt","krizne razmere","Razmere, ki so posledica:\na) izrednih razmer zaradi množičnih prihodov državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva v državo članico EU tolikšnega obsega in take narave, da povzroči nedelovanje dobro pripravljenega azilnega sistema, sistema za sprejem, vključno s službami za zaščito otrok, ali sistema vračanja te države članice, kar bi lahko imelo resne posledice za delovanje skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS); ali\nb) instrumentalizacije migrantov, pri kateri tretja država ali sovražni nedržavni akter spodbuja ali omogoča gibanje državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva proti zunanjim mejam EU ali državi članici EU z namenom destabilizirati Evropsko unijo ali državo članico EU, kadar bi taka dejanja lahko ogrozila temeljne funkcije države članice, vključno z vzdrževanjem javnega reda in miru ali zagotavljanjem njene nacionalne varnosti.",{"sl":112,"en":115},"situation of crisis",[117,118,119,120,121,122],"Kadar država članica EU meni, da je v kriznih razmerah, lahko Evropski komisiji predloži obrazloženo prošnjo za uporabo solidarnostnih ukrepov in po potrebi začasnih odstopanj od standardnih postopkov za mednarodno zaščito ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito. Komisija prošnjo oceni na podlagi objektivnih meril ter v sodelovanju z državo članico EU, ustreznimi agencijami EU in mednarodnimi organizacijami, med drugim z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM). Komisija najpozneje v dveh tednih odloči, ali gre za krizne razmere, in lahko predloži predlog izvedbenega sklepa Sveta, v katerem so določeni potrebni in sorazmerni solidarnostni ukrepi in odstopanja ter po potrebi osnutek načrta solidarnostnega odziva. Odobreni ukrepi veljajo tri mesece in se lahko, če primer višje sile še vedno obstaja, enkrat podaljšajo za nadaljnje tri mesece.","Odstopanja od rednih postopkov za mednarodno zaščito: V skladu z uvodnima izjavama 20 in 39 uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile lahko države članice EU, ki se spoprijemajo s kriznimi razmerami, odstopajo od nekaterih obveznosti, določenih v azilnem pravu EU. Ta odstopanja vključujejo odložitev registracije prošenj za mednarodno zaščito, prilagoditev postopkov na meji ter večjo prožnost glede rokov in postopkov za zahteve za sprejem, obvestila o ponovnem sprejemu in predaje v sistemu določanja države članice EU, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, na podlagi uredbe o upravljanju azila in migracij (AMMR). Države članice EU lahko zlasti:\nrok za registracijo prošenj za mednarodno zaščito podaljšajo s sedmih dni na štiri tedne (uvodna izjava 42 in prvi odstavek 10. člena uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile);\nnajdaljše trajanje obveznega postopka na meji podaljšajo z 12 na 18 tednov (uvodna izjava 43 in prvi odstavek 11. člena uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile);\nodstopajo od uporabe postopka na meji za prosilce, ki so državljani tretje države oziroma imajo, kadar gre za osebe brez državljanstva, običajno prebivališče v tretji državi, za katero je po najnovejših razpoložljivih letnih podatkih Eurostata o EU-povprečju delež ugodno rešenih odločb organa za presojo 5 % ali manj, namesto običajnega praga 20 % (uvodna izjava 46 ter drugi in tretji odstavek 11. člena uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile);\nrazširijo področje uporabe postopka na meji in v njem vsebinsko odločajo o prošnjah, kadar je prosilec državljan tretje države oziroma je bil, kadar gre za osebo brez državljanstva, nekdanji običajni prebivalec tretje države, za katero po najnovejših razpoložljivih letnih podatkih Eurostata o EU-povprečju delež ugodno rešenih odločb organa za presojo ne presega 50 % (uvodna izjava 47 in četrti odstavek 11. člena uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile);\npodaljšajo roke:\nza predložitev zahteve, naj druga država članica EU sprejme prosilca za mednarodno zaščito (štiri mesece);\nza odgovor na zahtevo za sprejem (dva meseca);\nza predložitev obvestila o ponovnem sprejemu (en mesec);\nza izvedbo predaje prosilcev za mednarodno zaščito, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva.","Solidarnostni prispevki: Države članice EU lahko zaprosijo za solidarnostne prispevke v obliki:\npremestitve prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite iz države članice EU, ki se spoprijema s kriznimi razmerami, v prispevajoče države članice EU;\nporavnave obveznosti, pri kateri podporna država članica prevzame odgovornost za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, da bi razbremenila državo članico, ki se spoprijema s kriznimi razmerami;\nfinančnih prispevkov ali alternativnih solidarnostnih ukrepov.","Evropska komisija lahko sprejme priporočilo o uporabi hitrega postopka za priznanje mednarodne zaščite nekaterim kategorijam prosilcev.","Države članice EU morajo državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva v jeziku, ki ga razumejo, obvestiti o uporabljenem ukrepu, lokaciji registracijskih točk, vključno z mejnimi prehodi, ki so na voljo za registracijo in vložitev prošnje za mednarodno zaščito, ter o trajanju ukrepa.","Države članice EU sodelujejo z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) in z ustreznimi partnerji ter jim zagotovijo dostop do prosilcev, tudi tistih na meji, da se lahko prosilcem zagotovi potrebna pomoč.",{"id":124,"documentId":125,"locale":8,"term":126,"definition":127,"terms":128,"notesList":130},1392,"ns7829iwjkc6t22eyhylya0b","kroženje možganov","Priložnost za države v razvoju, da izkoristijo veščine, strokovno znanje in druge oblike izkušenj, ki jih pridobijo njihovi migranti – ne glede na to, ali so se vrnili v svojo izvorno državo ali ne – in člani njihove diaspore.",{"sl":126,"en":129},"brain circulation",[],{"id":132,"documentId":133,"locale":8,"term":134,"definition":135,"terms":136,"notesList":138},1394,"lhbo7iaj1j4jdtlr64ygr73v","krožne migracije","Ponavljanje zakonitih migracij iste osebe med dvema državama ali več državami.",{"sl":134,"en":137},"circular migration",[139],"Dve glavni obliki krožnih migracij, ki bi bili lahko najpomembnejši v EU, sta:\na) krožne migracije državljanov tretjih držav, ki so se ustalili v EU: ta vrsta krožnih migracij ljudem omogoča, da se ukvarjajo z dejavnostjo (poslovno, poklicno, prostovoljno ali drugo) v izvorni državi in pri tem obdržijo svoje glavno prebivališče v eni od držav članic EU. To zajema različne skupine: poslovneže, ki delajo v EU in želijo začeti dejavnost v svoji izvorni državi (ali drugi tretji državi), ter zdravnike, profesorje ali druge strokovnjake, ki so pripravljeni podpirati svojo izvorno državo, tako da tam opravljajo del svoje poklicne dejavnosti.\nb) krožne migracije oseb, ki prebivajo v tretji državi: krožne migracije bi lahko ustvarile priložnost za osebe, ki prebivajo v tretji državi, da začasno pridejo v EU delat, študirat, se usposabljat ali opravljat več teh dejavnosti hkrati, pod pogojem, da na koncu obdobja, za katero jim je dovoljen vstop, znova vzpostavijo svoje glavno prebivališče in glavno dejavnost v izvorni državi. Krožnost se lahko okrepi tako, da se migrantom omogoči, da po vrnitvi ohranijo neko obliko privilegiranega gibanja v države članice EU, v katerih so prej prebivali, in iz teh držav, na primer v obliki poenostavljenih postopkov za sprejem\u002Fponovni vstop. Ta vrsta krožnih migracij zajema širok razpon okoliščin in migrantov, vključno z: državljani tretjih držav, ki želijo začasno delati v EU, na primer sezonsko delo; državljani tretjih držav, ki želijo študirati ali se usposabljati v Evropi, preden se vrnejo v svojo državo; državljani tretjih držav, ki se želijo po končanem študiju zaposliti v EU (na primer kot pripravniki), da pred vrnitvijo pridobijo poklicne izkušnje, ki jih težko pridobijo doma; raziskovalci iz tretjih držav, ki želijo izvajati raziskovalni projekt v EU; državljani tretjih držav, ki želijo sodelovati pri medkulturni izmenjavi med ljudmi in pri drugih dejavnostih na področju kulture, aktivnega državljanstva, izobraževanja in mladine (kot so tečaji usposabljanja, seminarji, dogodki, študijski obiski); državljani tretjih držav, ki želijo opravljati prostovoljno neplačano storitev za uresničevanje ciljev v splošno korist v EU.",{"id":141,"documentId":142,"locale":8,"term":143,"definition":144,"terms":145,"notesList":147},1396,"vfhaoaqjrcx4cu2xdm1ged81","ksenofobija","Stališča, predsodki in vedenje, ki zavračajo, izključujejo in pogosto zaničujejo osebe na podlagi dojemanja, da so tujci ali priseljenci v skupnosti, družbi ali nacionalni identiteti.",{"sl":143,"en":146},"xenophobia",[148],"1.V skladu s pravnim redom EU in zlasti 1. členom Okvirnega sklepa Sveta 2008\u002F913\u002FPNZ se za kazniva dejanja, povezana z rasizmom in ksenofobijo, štejejo:\n(a) javno spodbujanje k nasilju ali sovraštvu, usmerjenemu proti skupini ljudi, opredeljeni glede na raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost, ali proti članu te skupine;\n(b) zagrešitev dejanja iz točke (a) z javnim razpošiljanjem ali razdeljevanjem letakov, slik ali drugega gradiva;\n(c) javno opravičevanje, zanikanje ali grobo zmanjševanje pomena genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, kakor so opredeljeni v členih 6, 7 in 8 Statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki so usmerjeni proti skupini ljudi, opredeljeni glede na raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost, ali proti članu te skupine, če so dejanja izvršena na način, ki lahko spodbudi nasilje ali sovraštvo proti tej skupini ljudi ali članu te skupine;\n(c) javno opravičevanje, zanikanje ali grobo zmanjševanje pomena zločinov, opredeljenih v 6. členu Listine Mednarodnega vojaškega sodišča, ki so usmerjeni proti skupini ljudi, opredeljeni glede na raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost, ali proti članu te skupine, če so dejanja izvršena na način, ki lahko spodbudi nasilje ali sovraštvo proti tej skupini ljudi ali članu te skupine.",{"id":150,"documentId":151,"locale":8,"term":152,"definition":153,"terms":154,"notesList":156},1398,"ho3m9246inv2ln6davscz8wi","kultura","Skupek značilnih duhovnih, materialnih, intelektualnih in čustvenih lastnosti družbe ali družbene skupine, ki poleg umetnosti in literature zajema življenjski slog, način skupnega življenja, sistem vrednot, tradicijo in prepričanja.",{"sl":152,"en":155},"culture",[],{"id":158,"documentId":159,"locale":8,"term":160,"definition":161,"terms":162,"notesList":164},1400,"k7esz4n4z1ioehmzhst5vxwl","kulturna raznolikost","Raznolikost oblik kulture v družbi, sestavljeni iz skupin ljudi z različnimi kulturnimi ozadji.",{"sl":160,"en":163},"cultural diversity",[165,166],"Unescova deklaracija o kulturni raznolikosti odraža raznoliko in pluralistično razumevanje kulture ter v 1. členu opredeljuje kulturno raznolikost kot: »različne oblike kulture v času in prostoru, kar se odraža v izvirnosti in pluralizmu identitet skupin in družb, ki sestavljajo človeštvo, ter je vir izmenjav, inovacij in ustvarjalnosti«. Obseg in opredelitev, določena v Unescovi deklaraciji, sta delno ohranjena v Unescovi konvenciji o kulturni raznolikosti (Unescova Konvencija o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov) iz leta 2005, pravno zavezujoči konvenciji, ki je prelomni sporazum v sodobnem mednarodnem pravu o kulturi ter določa skupna pravila, načela in oporne točke za kulturno raznolikost na svetovni ravni.","Evropska skupnost je Unescovo konvencijo ratificirala 18. decembra 2006. Ohranjanje in spodbujanje kulturne raznolikosti je eno temeljnih načel Skupnosti, ki so zapisana v 151. členu Pogodbe in tretjem odstavku 22. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.",{"id":168,"documentId":169,"locale":8,"term":170,"definition":171,"terms":172,"notesList":174},1402,"mq886abrezs51dhvlr6x3z38","kulturni mediator \u002F medkulturni mediator","V zvezi z migracijami: strokovnjak, ki pomaga pri sporazumevanju (vključno s tolmačenjem) med ljudmi, ki govorijo različne jezike in imajo različno kulturno ozadje.",{"sl":170,"en":173},"cultural mediator",[175,176,177,178],"Kulturni mediatorji zagotavljajo informacije o različnih skupinah vrednot, življenjski naravnanosti, prepričanjih, predpostavkah in družbeno-kulturnih pravilih s pojasnjevanjem izrazov in pojmov, ki so značilni za kulturo in bi lahko povzročili nesporazume.","Medkulturna mediacija ni regulirani poklic, zato vloga kulturnih mediatorjev ni jasno opredeljena in priznana. V praksi zato ni standardiziranega kodeksa ravnanja in v nekaterih pravnih okvirih se taka mediacija ne izvaja.","Izraza »kulturni mediator« in »medkulturni mediator« se v državah članicah EU uporabljata različno in veljajo različni standardi.","Kulturnega mediatorja ne smemo zamenjevati s tolmačem, saj je medkulturna mediacija veliko širši in bogatejši način prenašanja sporočil od sporočevalca do prejemnika kot tolmačenje. Za več informacij glej geslo »tolmač«.",{"id":180,"documentId":181,"locale":8,"term":182,"definition":183,"terms":184,"notesList":186},1404,"bwiy78lf1529bb7o3d2co62d","kulturni pluralizem","Politika, katere cilj je zagotoviti mirno interakcijo med ljudmi in skupinami z raznoliko in dinamično kulturno identiteto ter njihovo pripravljenost za sobivanje.",{"sl":182,"en":185},"cultural pluralism",[187,188],"Po Unescovi opredelitvi politike vključevanja in sodelovanja vseh državljanov zagotavljajo povezanost družbe, vitalnost civilne družbe in mir. Tako opredeljeni kulturni pluralizem daje politični izraz resničnosti kulturne raznolikosti.","Glej tudi Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, 2005.",{"id":190,"documentId":191,"locale":8,"term":192,"definition":193,"terms":194,"notesList":196},1406,"gfihs0hey7yv9adymtriwko7","kvota","Pri migracijah je to količinska omejitev števila migrantov, sprejetih v državo.",{"sl":192,"en":195},"quota",[197],"Številne države določijo kvote ali zgornje meje števila migrantov, ki jih sprejmejo vsako leto.",{"id":199,"documentId":200,"locale":8,"term":201,"definition":202,"terms":203,"notesList":205},1408,"st13n9am1g1hzco58hmc6lrz","kvota priseljevanja","Kvota za vstop priseljencev, ki je določena za državo in jo določi država, običajno za namene delovnih migracij.",{"sl":201,"en":204},"immigration quota",[206],"V EU se take kvote uporabljajo predvsem za državljane tretjih držav.",{"id":208,"documentId":209,"locale":8,"term":210,"definition":211,"terms":212,"notesList":214},1410,"hgm8p7e05rqvwe6j2hgswi2q","lažna izjava o starševstvu","Neresnična izjava o dejansko neobstoječem starševskem razmerju med\n(a) mladoletnikom, ki je državljan Unije ali naseljeni državljan tretje države, in odraslo osebo, ki je državljan tretje države, pri čemer odrasla oseba trdi, da je starš, da bi pridobila ali legalizirala svoje prebivališče v državi članici EU, ali\n(b) mladoletnim državljanom tretje države in odraslo osebo, ki je državljan Unije, ali odraslo osebo, ki je naseljeni državljan tretje države, pri čemer se odrasla oseba izjavi za starša mladoletne osebe, da bi pridobila ali legalizirala prebivališče otroka in\u002Fali po možnosti prebivališče drugega starša.",{"sl":210,"en":213},"false declaration of parenthood",[215],"Za več informacij o lažnih izjavah o starševstvu glej spletno mesto EMN: Zloraba združitve družine, 2012.",{"id":217,"documentId":218,"locale":8,"term":219,"definition":220,"terms":221,"notesList":223},1412,"zvou79w6vl8gcq007oont057","lažni in pravi dokumenti na spletu (FADO)","Spletni sistem Evropske unije za arhiviranje slik, vzpostavljen za podporo hitri izmenjavi slik pristnih, lažnih in ponarejenih dokumentov med državami članicami EU, da bi pomagali v boju proti nedovoljenim migracijam in uporabi ponarejenih dokumentov.",{"sl":219,"en":222},"False and Authentic Documents Online (FADO)",[224,225,226,227],"FADO je bil ustanovljen s Skupnim ukrepom Sveta Evropske unije, sprejetim leta 1998.","Na podlagi 2. člena skupnega ukrepa o vzpostavitvi sistema podatkovna zbirka med drugim vsebuje:\n– slike lažnih in ponarejenih dokumentov;\n– slike pristnih dokumentov;\n– povzetek informacij o tehnikah ponarejanja;\n– povzetek informacij o varnostnih tehnikah.","Dostop do sistema FADO je omejen na strokovnjake za dokumente iz 31 držav partneric FADO (vse države članice EU ter Islandija, Norveška in Švica).","Del podatkov v FADO, sistemu s tajnimi podatki in omejenim dostopom, je na voljo javnosti, in sicer v javnem registru pravih osebnih dokumentov in potnih listin na spletu (PRADO), ki ga upravlja Svet Evropske unije.",{"id":229,"documentId":230,"locale":8,"term":231,"definition":232,"terms":233,"notesList":235},1414,"pfas42te3yrkvf3dk6b8lly0","letališki tranzitni vizum","Vizum, ki velja za tranzit čez mednarodna tranzitna območja enega letališča ali več letališč v državah članicah EU.",{"sl":231,"en":234},"airport transit visa",[],{"id":237,"documentId":238,"locale":8,"term":239,"definition":240,"terms":241,"notesList":243},2254,"hnb9afqgty4r7f8i2exmu8hz","letni solidarnostni fond","Fond med seboj enakovrednih solidarnostnih prispevkov v obliki premestitev, finančnih prispevkov ali alternativnih solidarnostnih ukrepov, ki je na podlagi ugotovljenih potreb glavno orodje solidarnostnega odziva za države članice EU pod migracijskim pritiskom.",{"sl":239,"en":242},"Annual Solidarity Pool",[244,245,246,247,248],"Stalni obvezni solidarnostni mehanizem je pomemben del reforme skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS*) v okviru pakta o migracijah in azilu. Državam članicam EU, ki so pod migracijskim pritiskom, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska ali ki se spoprijemajo z resnimi migracijskimi razmerami, zagotavlja, da niso prepuščene same sebi, temveč jih podpira Evropska unija kot celota. Vanj morajo prispevati vse države članice EU, vendar lahko same izberejo obliko solidarnostnih prispevkov (premestitve, finančna podpora ali podpora v naravi (alternativni solidarnostni ukrepi)).","Evropska komisija pri ugotavljanju, katere države članice EU potrebujejo podporo, oceni, ali:\nso pod migracijskim pritiskom ali\nse spoprijemajo z resnimi migracijskimi razmerami.","Evropska komisija vsako leto do 15. oktobra objavi evropsko letno poročilo o azilu in migracijah ter sprejme izvedbeni sklep, v katerem opredeli države članice EU, ki bodo v prihodnjem letu pod migracijskim pritiskom ali se bodo spoprijemale z resnimi migracijskimi razmerami. Nato predlaga izvedbeni akt Sveta, v katerem se določita število potrebnih premestitev in višina finančnih solidarnostnih prispevkov za prihodnje leto.","Koordinator EU za solidarnost, ki ga imenuje Evropska komisija, zagotavlja nemoteno izvajanje solidarnostnega mehanizma, pri čemer deluje kot osrednja kontaktna točka ter spremlja in usklajuje različne vidike njegovega delovanja.","Solidarnostni mehanizem je širši stalni okvir, v skladu s katerim morajo vse države članice EU prispevati k upravljanju migracij, bodisi s sprejemom prosilcev za azil bodisi z zagotavljanjem finančne ali druge podpore. Letni solidarnostni fond pa so posebna, vnaprej določena sredstva v tem okviru, namenjena za uporabo v primerih, ko je posamezna država članica EU pod migracijskim pritiskom.",{"id":250,"documentId":251,"locale":8,"term":252,"definition":253,"terms":254,"notesList":256},1416,"zixu58jhy03y6node8niqksq","LGBTIQ (lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interspolne ali kvir osebe)","Kratica za osebe, ki se opredeljujejo kot lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interspolne ali kvir osebe.",{"sl":252,"en":255},"LGBTIQ",[257,258,259,260,261],"Za različne spolne usmerjenosti in spolne identitete ni enotne ali standardizirane terminologije. Terminologija v zvezi z LGBTIQ se med subkulturami in kulturami ter državami\u002Fregijami zelo razlikuje in se lahko sčasoma spremeni.","EMN daje prednost izrazu LGBTIQ, saj ga Evropska komisija uporablja v svoji Strategiji za enakost LGBTIQ 2020–2025. Strategija določa različne ukrepe za vključitev enakosti oseb LGBTIQ v vsa področja politike in pomoč pri krepitvi glasov manjšin LGBTIQ. Za več informacij glej spletno mesto Strategije za enakost LGBTIQ 2020–2025. Tudi Agencija Evropske unije za azil (EUAA) uporablja izraz LGBTIQ, na primer v svojem raziskovalnem priročniku COI LGBTIQ 2021.","Pogosteje se uporablja kratica LGBTI, ki je tudi izraz, uporabljen v publikaciji »Legal gender recognition in the EU«. Druge vključujejo tudi aseksualne osebe (LGBTQIA). Razprava o najbolj vključujoči kratici še poteka.","Pravice oseb LGBTIQ v Evropski uniji so zaščitene s pogodbami in zakonodajo Evropske unije (EU). Spolna aktivnost istospolno usmerjenih oseb je zakonita v vseh državah članicah EU, diskriminacija pri zaposlovanju pa je prepovedana od leta 2000. Vendar imajo države članice EU različne zakone, ko gre za kakršno koli večjo zaščito, in diskriminacija oseb LGBTIQ se še vedno pojavlja po vsej EU.","Izraz je bil dodan, ker lahko osebe LGBTIQ zaradi morebitnega doživljanja preganjanja, resne škode in diskriminacije v izvornih državah zaprosijo za mednarodno zaščito. V 10. členu prenovljene direktive o pogojih (Direktiva 2011\u002F95\u002FEU) je znova poudarjeno, da se je na spolno usmerjenost mogoče sklicevati kot na enega od petih konvencijskih razlogov za preganjanje.",597,7,24,25,[267,268,269,270,271,272,273,274,275,276,277,278,279,280,281,282,283,284,285,286,287,288,289,290,291],"A","B","C","Č","D","E","F","G","H","I","J","K","L","M","N","O","P","R","S","Š","T","U","V","Z","Ž"]