V letu 2020 je prišlo do nepredvidljivega razvoja na področju migracij in azila. Pandemija COVID-19 je vplivala na število migrantov, prosilcev za azil in postopkov vrnitve, po drugi strani pa je delovala kot katalizator za razvoj novih digitalnih rešitev pri upravljanju migracij in azila. Novonastali izzivi so dopolnjevali obstoječe izzive, kot so potrebe po nenehnem izboljševanju sistemov upravljanja migracij in zagotavljanju zaščite beguncev. Letno poročilo o migracijah in azilu, ki ga je objavila Evropska migracijska mreža (EMN), podaja pregled ključnih dogodkov v državah članicah EU in na Norveškem v letu 2020.
Omejitve potovanj, povezane s pandemijo COVID-19, so v letu 2020 povzročile znatno zmanjšanje števila državljanov tretjih držav, ki vstopajo v EU bodisi kot zakoniti migranti bodisi kot prosilci za azil ter tistih, ki zapuščajo EU v okviru postopkov vračanja. Predhodni podatki kažejo, da se je število vizumov in dovoljenj za prebivanje, izdanih leta 2020, v nekaterih državah članicah zmanjšalo za skoraj 50%, število prošenj za azil pa se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za 32,6%.
V času sprejemov ukrepov proti širjenju koronavirusa (npr. omejevanje fizičnih stikov, delo na daljavo) so imeli elektronski sistemi in digitalna orodja ključno vlogo pri ohranjanju delovanja migracijskih in azilnih sistemov. V okviru tega so države članice, ki na začetku pandemije niso imele takšnih storitev, uvedle pošto, spletne ali druge elektronske storitve za podajanje vloge za pridobitev in podaljšanje vizumov ter dovoljenj za prebivanje. Uvedeni pa so bili tudi ukrepi za zaščito zdravja migrantov in prosilcev za azil. Pri tem so ukrepi naslavljali tudi preprečevanje povzročitve nezakonitih situacij državljanov tretjih držav, zaradi pandemije COVID-19. Eno izmed bistvenih prednostnih nalog nekaterih držav članic je predstavljal ukrep, ki je olajšal sprejem ključne delovne sile.
Poleg razvojnih mejnikov povezanih s pandemijo COVID-19, je skupno temo na ravni EU in ravni nacionalnih držav članic predstavljalo povečanje učinkovitosti in uspešnosti pri upravljanju migracij. Novi Pakt o migracijah in azilu določa celostni pristop na področju migracij, azila, integracije in upravljanja meja. Pri tem se poudarja pomen koordinacije in v okviru tega izboljšanih sistemov ter procesov. Države članice so sprejele nove strateške usmeritve in prednostne naloge ter se tako osredotočile na privabljanje novih talentov in integraciji na trg dela. Tako na ravni EU kot na nacionalni ravni so bile vzpostavljene nove oblike sodelovanja s tretjimi državami, ne le za preprečevanje nezakonitih migracij, ampak tudi za migracije kvalificirane delovne sile.
Zaščita prosilcev za azil in beguncev, vključno z mladoletniki in drugimi ranljivimi skupinami, je v letu 2020 ostala področje razvoja zakonodaje in politike na ravni EU in na nacionalni ravni. Uničujoči požari v grškem kampu Moria na otoku Lesbos, so postavili sprejem prosilcev za azil v središče pozornosti, pri čemer se je več držav članic odzvalo z zavezami o premestitvi.
