V zadnjih letih so obstajale raznolike oblike vstopnih shem za tuje ustanovitelje zagonskih podjetji t.i. “star-up” in inovativne podjetnike, tako v EU kot globalno. Omogočale so pridobitev posebnih vizumov ali dovoljenj za prebivanje in delo za podjetnike iz tretjih, ne-EU držav. Velika Britanija je bila prva, ki je uvedla posebne sheme leta 2008, sledila je Irska 2012, Španija 2013, Italija 2014, Nizozemska 2015. Do leta 2019 je vzpostavilo posebne sheme trinajst držav članic EU. Posebne vizume in dovoljenja za prebivanje in delo za vstop tujih »star-up« ustanoviteljev so uvedli na Cipru, Estoniji, Franciji in Portugalskem.
Kdo lahko zaprosi za dovoljenje po posebni “star-up” shemi? Nacionalne sheme so prvenstveno osredotočene na privabljanje specifičnih vrst tujih podjetji, od katerih zahtevajo izpolnjevanje posebnih pogojev. Npr. ustanovitelji “star-up” morajo kot pogoj priložiti poslovni načrt. Nekatere države članice zahtevajo dokaz o minimalnem investiranju (kapital) ali drugo obliko participacije. Pogoji za ustanovitelje “star-up” vključujejo inter alia dokaz o virih financiranja, zavarovanje, dokaze o izobrazbi ali znanju jezika. Povprečni čas obravnave prošnje za pridobitev vizuma/dovoljenja za prebivanje je en mesec.
V 2018 je največje število prošenj za vstop v shemo “star-up” beležila Estonija (783), sledi Španija (305), Latvija (178), Nizozemska (127), Finska (108) in Italija (92). Velika Britanija je beležila najvišje število izdanih dovoljenj za prebivanje/vizume in sicer 1.160 dolgoročnih vizumov in 315 vizumov za tuje podjetnike. Francija je izdala 524 potnih listin za »tuje talentirane podjetnike«.
Glavni cilj “star-up” vstopnih shem je spodbujanje gospodarske rasti, inovacij ter spodbujanje vstopa države v globalno ekonomijo in tekmovanje za talente. Izboljšanje EU privlačnosti za tuje podjetnike omogoča nadgradnjo in večjo učinkovitost skupnega EU trga. Spodbujanje za večjo privlačnost sovpada tudi z EU migracijsko politiko kot npr. reševanje demografskih vprašanj in zadovoljevanje potreb trga dela EU. Evropska komisija meni, da v kolikor EU želi ohraniti vlogo enega vodilnih globalnih igralcev mora poiskati boljši način za privabljanje tujih inovativnih in “star-up” podjetnikov in podpirati ter ohranjati tiste, ki se že nahajajo v EU.
EMN študija predstavlja pregled obstoječih trendov, izzivov in dobrih praks držav članic na področju privabljanja in ohranjanja tujih podjetnikov in ustanoviteljev »star-up«. Poročilo je razdeljeno na dva dela in sicer: prvi del opisuje države članice katere izvajajo politiko nacionalnih shem s katerimi promovirajo pridobitev posebnih vizumov in/ali dovoljenj za prebivanje namenjeno tujim ustanoviteljem “star-up”, inovatorjem, podjetnikom. V drugi del poročila so zajete države članice, ki nimajo vzpostavljenih posebnih nacionalnih shem (tudi Slovenija) in za pridobitev vizumov in/ali dovoljenj uporabljajo običajne kanale kot npr. za tujce, ki vstopajo v državo članico z namenom dela in/ali zaposlitve.
Ključne ugotovitve EMN študije so naslednje;
- Polovica držav članic privabljanje in ohranjanje tujih inovatorjev, podjetnikov in ustanoviteljev “star-up” obravnava kot politično prioriteto, s katero želijo promovirati razgibano podjetniško kulturo;
- V trinajstih državah članicah obstajajo posebne vstopne sheme za pridobitev dovoljenja za prebivanje in/ali vizume za tuje inovatorje, podjetnike in ustanovitelje star-up. Večina shem je bila vzpostavljena pred kratkim zato (še) ni mogoče podati ocene o njihovi učinkovitosti in smotrnosti;
- »Star-up” nacionalne sheme so prvenstveno namenjene nudenju pomoči in hitrejšo obravnavo tujim ustanoviteljem/podjetnikom/inovatorjem kateri prinašajo dodano vrednost nacionalnemu gospodarstvu ter poslovnemu okolju. Sheme se razlikujejo po različnih pogojih za pridobitev vizumov/dovoljenj;
- Države članice, ki nimajo vzpostavljenih nacionalnih shem (tudi Slovenija) uporabljajo druge kanale preko katerih tujim podjetnikom omogočijo pridobitev vizuma/dovoljenja za vstop na trg dela, poslovno okolje, itd. kot npr. zaradi namena samozaposlitve, gospodarske dejavnosti, zaposlitve iz pridobitniške dejavnosti, investitorji, študentje, raziskovalci, itd.
- Države članice z vzpostavljenimi “star-up” okolji, »hubs« ter lokacijami z dobro razvitimi »ekosistemi« so najbolj privlačne za tuje podjetnike. Poglavitni “pull” dejavniki kot npr. olajšave pri financiranju, ugodni stroški bivanja in nastanitve, kvaliteta bivanja, ugoden zaslužek, pogoji za mlade družine, možnost dodatnega izobraževanja, možnost mreženja, itd. igrajo pomembno vlogo v privabljanju in ohranjajo tujih talentov.
- Med glavne izzivi privabljanja in ohranjanja tujih podjetnikov se štejejo; zahtevno globalno tekmovanje za talente, primerljive priložnosti na domačem in tujem trgu; primanjkovanje inkubatorjev in pospeševalnikov; zahtevni administrativni postopki in (pre)dolgi roki.
Za več informacij, kliknite na spodnje dokumente: