zahteva za ponovni sprejem
take back request
V okviru dublinske uredbe je to uradni postopek, v katerem država članica EU, ki izvaja postopek določanja države članice EU, odgovorne za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, ugotovi, da je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva vložila prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici (EU) ali da je bila na njenem ozemlju brez dokumenta za prebivanje, in o tem obvesti državo članico EU, odgovorno za ponovni sprejem te osebe, da zaključi obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.
Opombe (2)
- Zahteve za ponovni sprejem se nanašajo na primere, ko je prosilec že vložil eno prošnjo za azil v državi članici EU in potuje v drugo državo članico EU. Ta nato začne postopek, da se ugotovi, katera država članica EU je odgovorna za »ponovni sprejem« prosilca.
- Za več informacij glej Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS): dublinska uredba o prošnjah za mednarodno zaščito: European Implementation Assessment, February 2020.