Sofinancira Evropska unija

Slovar migracijskih pojmov

Razlage pojmov o migracijah in mednarodni zaščiti v slovenskem in angleškem jeziku. Poiščite pojem ali brskajte po abecedi.

597 gesel · Stran 4/24

Seznam gesel

državljan tretje države

third-country national

Vsaka oseba, ki ni državljan EU v pomenu člena 20(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in ni oseba, ki uživa pravico EU do prostega gibanja, kakor je opredeljena v členu 2(5) Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah).

Opombe (3)
  1. V skladu s to opredelitvijo se državljani Norveške, Islandije, Lihtenštajna in Švice ne štejejo za državljane tretjih držav. To je tudi v skladu s šestim odstavkom 2. člena Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah).
  2. Uredba (ES) št. 862/2007 (uredba o statistiki migracij) vsebuje nekoliko drugačno opredelitev državljana tretje države, ki državljane Norveške, Islandije, Lihtenštajna in Švice šteje za državljane tretjih držav. Ta opredelitev se uporablja tudi v Direktivi Sveta 2009/50/ES (direktiva o modri karti EU), Direktivi 2003/86/ES (direktiva o združitvi družine), Direktivi 2003/109/ES (direktiva o rezidentih za daljši čas) in Direktivi (EU) 2016/801 (prenovljena direktiva o študentih). Po mnenju EMN je bila ta opredelitev preozka za uporabo.
  3. Državljani mikrodržav (Monako, San Marino, Vatikan) se obravnavajo kot državljani tretjih držav, saj ni uradnega dogovora, da bi bili »upravičenci do prostega gibanja oseb«, kakor je opredeljeno v pravnem redu Evropske unije, čeprav ni mejnih kontrol. To tudi pomeni, da ne morejo biti del schengenskega sporazuma.

državljan Unije

union citizen

Vsaka oseba, ki ima državljanstvo države članice EU.

državljanstvo

citizenship

Posebna pravna vez med posameznikom in njegovo državo, ki se pridobi z rojstvom ali naturalizacijo, in sicer z izjavo, izbiro, poroko ali na drug način v skladu z nacionalno zakonodajo.

Opombe (3)
  1. Čeprav se v nekaterih državah članicah EU ločuje med angleškima izrazoma za državljanstvo »citizenship« in »nationality«, se v EU in za namene tega glosarja izraza ne razlikujeta in se štejeta za zamenljiva. V državah, ki ločujejo med izrazoma »citizenship« in »nationality«, se izraz »citizenship« nanaša posebej na zakonske pravice in dolžnosti državljanov. Evropska konvencija o državljanstvu, glosar Mednarodne organizacije za migracije (IOM) ter glosar o državljanstvu in volilnih pravicah (Glossary on Citizenship and Electoral Rights) Globalnega observatorija državljanstva (GLOBALCIT) dajejo prednost izrazu »nationality«.
  2. Po 1. členu Haaške konvencije o določenih vprašanjih glede konflikta zakonov o državljanstvu, 1930, vsaka država s svojimi zakoni določi, kdo so njeni državljani.
  3. Vez državljanstva podeljuje posamezne pravice in nalaga obveznosti, ki jih država pridržuje za svoje prebivalstvo. Državljanstvo ima nekatere posledice v zvezi z migracijami, kot so pravica države, da zaščiti svoje državljane pred kršitvami njihovih pravic, ki jih zakrivijo tuji organi (zlasti z diplomatsko zaščito), dolžnost sprejeti svoje državljane na svoje ozemlje ter prepoved njihovega izgona.

dublinska konvencija

Dublin Convention

Konvencija o določanju države članice EU, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil, vloženih v eni od držav članic EU.

Opombe (2)
  1. Dublinska konvencija je bila podpisana v Dublinu na Irskem 15. junija 1990 in je 1. septembra 1997 začela veljati za prvih 12 podpisnic. Konvencija je bila razširjena na druge države članice EU in nekatere države zunaj EU.
  2. Dublinsko konvencijo je nadomestila Uredba Sveta št. 343/2003 (Dublinska uredba II). Veljati je prenehala 16. marca 2003.

dublinska merila

Dublin criteria

Objektivna merila, ki se uporabljajo hierarhično, za določitev države članice (EU), odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito na podlagi okoliščin, v katerih je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva prvič vložila prošnjo v državi članici (EU), ter so določena v III. poglavju Uredbe (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III).

Opombe (2)
  1. Merila za določanje odgovornosti po hierarhičnem redu: družinski vidiki (zaščita mladoletnikov brez spremstva in enotnost družine); ali je bil prosilec pred kratkim imetnik vizuma ali dovoljenja za prebivanje v državi članici EU ter ali je prosilec iz tretje države v EU vstopil nezakonito ali zakonito. Po 7. členu Uredbe (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) je treba merila uporabljati po vrstnem redu, po katerem so navedena v 3. poglavju. To pomeni, da se členi z višjo zaporedno številko (na primer 9. člen) ne morejo uporabiti, če se lahko uporabi člen z nižjo zaporedno številko (na primer 8. člen).
  2. Ocena Dublinske uredbe III je pokazala, da se v praksi najpogosteje uporabljajo merila, ki se nanašajo na dokumentacijo in prvo državo vstopa (12. in 13. člen Dublinske uredbe III), čeprav je merilo enotnosti družine prvo po hierarhičnem redu. Za več informacij glej: Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve: Evaluation of the Dublin III Regulation, končno poročilo, 18. marec 2016.

dublinska uredba

Dublin Regulation

Uredba, ki določa merila in mehanizme za določitev države članice (EU), odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic (EU) vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva.

Opombe (2)
  1. Dublinska uredba je začela veljati 1. januarja 2014 ter je zavezujoča za vse države članice EU in štiri pridružene schengenske države – Švico, Islandijo, Lihtenštajn in Norveško.
  2. Za več informacij o dublinski uredbi glej opis na spletnem mestu Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve.

dublinski postopek

Dublin procedure

Postopek določitve države članice EU, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic EU vloži državljan tretje države, po Uredbi (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III).

dvojno državljanstvo

dual citizenship

Hkratno imetništvo dveh državljanstev ali več pri isti osebi.

ekonomske migracije

economic migration

Migracije večinoma zaradi ekonomskih razlogov, da se poiščejo bistveno boljše možnosti za preživljanje.

ekonomski migrant

economic migrant

Oseba, ki zapusti izvorno državo izključno zaradi ekonomskih razlogov, ki nikakor niso povezani z opredelitvijo begunca, da bi si bistveno izboljšala možnosti za preživljanje.

Opombe (2)
  1. Ekonomski migranti ne izpolnjujejo meril za status begunca in zato niso upravičeni do mednarodne zaščite kot begunci.
  2. Ekonomski migranti se včasih imenujejo ekonomski begunci, vendar je to napačna uporaba izraza »begunec«.

eksodus

exodus

Premiki v skupinah (izolirani in občasni) iz izvorne države v velikem številu ali dela skupnosti v nekem času.

Opombe

Podobna opredelitev je uporabljena tudi v opredelitvi Mednarodnega tezavra terminologije na področju beguncev (International Thesaurus of Refugee Terminology) UNHCR.

enakost orožij

equality of arms

V zvezi z mednarodno zaščito in dostopom do informacij: pravna ali postopkovna zahteva, ki zagotavlja, da imajo prosilec za mednarodno zaščito, pravni zastopnik in vse višje stopnje dostop do vseh informacij, na katerih temelji odločitev o mednarodni zaščiti, za zagotovitev preglednosti in pravičnosti v postopkih mednarodne zaščite.

Opombe (3)
  1. Pojem je oblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zvezi s pravico do poštenega sojenja (6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)). Enakost orožij zahteva pošteno ravnotežje med priložnostmi, zagotovljenimi strankam v pravdnem postopku (na primer, vsaka stranka mora imeti možnost pozvati priče in navzkrižno zaslišati priče druge stranke). To načelo pomeni, da je treba vsem strankam zagotoviti enake procesne pravice, razen če razlike temeljijo na pravu in jih je mogoče upravičiti z objektivnimi in razumnimi razlogi, ki ne vključujejo dejanskega slabšega položaja ali nepravičnosti za obtoženca.
  2. Evropska unija je določila pravico do dostopa do informacij o pravni pomoči za prosilce v 19. členu Direktive 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih).
  3. Uporaba načela enakosti orožij pomeni, da je treba prosilcu in pravnim zastopnikom dati na voljo tudi interne informacije, če se uporabijo kot podlaga za ugotavljanje dejstev pri odločanju o mednarodni zaščiti.

enotni postopek obravnavanja vloge

single application procedure

Postopek, ki na podlagi enotne vloge državljana tretje države ali njegovega delodajalca za pridobitev dovoljenja za prebivanje in delo na ozemlju države članice vodi do odločbe o tej vlogi za enotno dovoljenje.

enotno dovoljenje

single permit

Dovoljenje za prebivanje, ki ga izdajo organi države članice EU po enotnem postopku obravnavanja vloge in ki državljanom tretjih držav omogoča zakonito prebivanje na njenem ozemlju za namene dela.

Opombe

Enotno dovoljenje je kombinirani dokument, ki v enem upravnem aktu združuje dovoljenje za prebivanje in delo na podlagi skupnih pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici EU.

etnično čiščenje

ethnic cleansing

Odstranjevanje ljudi druge narodnostne ali verske skupine z območja s silo ali ustrahovanjem, da se doseže narodna enovitost območja, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom.

Opombe (3)
  1. V preambuli resolucije Generalne skupščine 47/121: Stanje v Bosni in Hercegovini je navedba »odvratna praksa 'etničnega čiščenja'«.
  2. Razpravni senat Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) je v svoji sodbi z dne 2. avgusta 2001 navedel, da »čeprav so očitne podobnosti med genocidno politiko in politiko, splošno znano kot 'etnično čiščenje',« je »treba jasno razlikovati med fizičnim uničenjem in razpadom skupine. Izgon skupine ali dela skupine ne velja za genocid«.
  3. Ti pravni dokumenti torej navajajo, da so kazniva dejanja, storjena med etničnim čiščenjem, podobna dejanjem genocida. Vendar genocid vključuje namero popolnega ali delnega uničenja ciljne skupine, etnično čiščenje pa lahko vključuje umore le do meje, ki ciljno skupino spodbudi k umiku z ozemlja. Zato lahko etnično čiščenje vključuje različne stopnje množičnih umorov, ki pogosto ponehajo, ko se zdi, da skupina zapušča želeno ozemlje, medtem ko so pri genocidu množični umori vseprisotni in stalni ter se nadaljujejo tudi, ko ciljna skupina skuša pobegniti.

Eurasil

Mreža Evropske unije za strokovne delavce na področju azila, ki zagotavlja forum za izmenjavo informacij o izvornih državah, najboljših praksah ter različnih s politikami povezanih zadevah med državami članicami EU, uradnimi osebami na področju azila in Evropsko komisijo, s ciljem izboljšati in čim bolje uskladiti obravnavanje prosilcev za azil in presojanje njihovih potreb po zaščiti.

Opombe (3)
  1. EURASIL je ustanovila Evropska komisija julija 2002 na podlagi sklepa Odbora stalnih predstavnikov (COREPER II) z dne 6. marca o prenehanju dejavnosti skupine CIREA (Center za obveščanje, razpravo in izmenjave v zvezi z azili).
  2. Zasedanj EURASIL so se udeleževali predstavniki ministrstev in azilnih organov držav članic EU ter Švice, Norveške in Islandije. Odvisno od teme zasedanja EURASIL so se teh kot zunanji strokovnjaki udeleževale tudi mednarodne organizacije, kot sta Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM).
  3. Ko je bil ustanovljen Evropski azilni podporni urad (EASO), je prevzel odgovornost za EURASIL in dodatno razvil njegove dejavnosti (praktično sodelovanje EASO).

Eurodac

Ime informacijskega sistema, katerega namen je z zbiranjem, pošiljanjem in primerjanjem prstnih odtisov pomagati pri določanju, katera država članica EU bo na podlagi Uredbe (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, ki jo je v državi članici EU vložil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ter drugače olajšati uporabo Uredbe (EU) št. 604/2013 pod pogoji, določenimi v uredbi o vzpostavitvi sistema Eurodac.

Opombe

Po sistemu Eurodac morajo sodelujoče države takoj vzeti prstne odtise vsakega prosilca za mednarodno zaščito, starejšega od 14 let. Ti prstni odtisi se nato primerjajo s podatki o prstnih odtisih, ki jih pošljejo druge sodelujoče države in so shranjeni v osrednji podatkovni zbirki AFIS. Če so bili prstni odtisi v Eurodacu že evidentirani, se prosilec lahko pošlje nazaj v državo, v kateri so bili prstni odtisi prvotno odvzeti.

Eurostat

Statistični urad Evropske unije pri Evropski komisiji

Opombe (5)
  1. Eurostat je bil ustanovljen leta 1953.
  2. Njegova naloga je Evropski uniji zagotavljati statistične podatke na evropski ravni, ki omogočajo primerjave med državami in regijami.
  3. Evropska migracijska mreža (EMN) sodeluje z Eurostatom z usklajevanjem statističnih podatkov iz evropskega statističnega sistema (ESS) po enotni metodologiji, kar omogoča primerljivost statističnih podatkov.
  4. Uredba (ES) št. 862/2007 (uredba o statistiki o selitvah) določa skupna pravila za zbiranje in pripravo statističnih podatkov Evropske unije (za predložitev Eurostatu) o: (a) tokovih priseljevanja in izseljevanja; (b) državljanstvu in državi rojstva oseb, ki običajno prebivajo na ozemlju držav članic EU; (c) upravnih in sodnih postopkih in procesih v državah članicah EU v zvezi s priseljevanjem, izdajo dovoljenja za prebivanje, državljanstvom, azilom in drugimi oblikami mednarodne zaščite ter preprečevanjem nedovoljenih migracij.
  5. Za več informacij glej spletno mesto Eurostata.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)

European Border and Coast Guard Agency (Frontex)

Agencija Evropske unije, katere naloge so izvajati evropsko integrirano upravljanje meja, zagotavljati učinkovit nadzor zunanjih meja EU ob usklajevanju z nacionalnimi organi držav članic EU in pridruženih schengenskih držav (Islandije, Švice, Lihtenštajna in Norveške), pristojnimi za upravljanje meja, in notranjo varnost v Evropski uniji ter upravljati migracije, vključno z učinkovito politiko vračanja, ob varovanju prostega pretoka ljudi v Uniji in popolnem spoštovanju temeljnih pravic.

Opombe (6)
  1. Evropska agencija za mejno in obalno stražo s sedežem v Varšavi je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 2016/1624 (uredba o evropski mejni in obalni straži) z dne 14. septembra 2016. Ni nov organ, ampak je nastala iz Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ki je bila ustanovljena leta 2004 z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 (uredba o agenciji Frontex). Pooblastila in naloge te agencije so bili razširjeni in preoblikovana je bila v celovito evropsko agencijo. V skladu s temi spremembami je bila preimenovana v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ki se običajno še vedno navaja kot »Frontex«.
  2. Leta 2019 je Uredba (EU) 2019/1896 evropski mejni in obalni straži določila večja pooblastila in povečala zmogljivosti, na primer s stalno enoto evropske mejne in obalne straže, ki je prva uniformirana služba EU. Enota vključuje 10.000 članov mejne in obalne straže ter opremo. To je glavna razlika v primerjavi s prejšnjo uredbo, ki agenciji ni omogočala, da bi imela svoje osebje in opremo. Stalno enoto sestavljajo člani iz agencije Frontex in držav članic EU, ki delujejo pod poveljstvom nacionalnih organov države, v katero so razporejeni. Poleg tega bo agencija Frontex vzpostavila in okrepila zmogljivosti EU za upravljanje meja in postala dejavnejša zunaj EU z izvajanjem operacij v državah nečlanicah EU zunaj zunanjih meja EU.
  3. V 10. členu Uredbe (EU) 2019/1896 so opisane glavne naloge agencije, ki med drugim vključujejo: spremljanje migracijskih tokov in izvajanje analiz tveganja v zvezi z vsemi vidiki integriranega upravljanja meja; podpiranje podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih območjih z razporeditvijo operativnih uslužbencev in tehnične opreme za zagotavljanje pomoči pri pregledovanju, operativnih pogovorih, identifikaciji in odvzemu prstnih odtisov migrantov; usklajevanje in organiziranje skupnih operacij in hitrega posredovanja na mejah za pomoč sodelujočim državam na zunanjih mejah EU, vključno z izrednimi humanitarnimi razmerami in reševanjem na morju; vzpostavljanje in razporejanje skupin evropske mejne in obalne straže, vključno z naborom za hitri odziv; podpiranje razvoja in delovanja evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR) ter vzpostavljanje in vodenje osrednje enote evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS); zagotavljanje pomoči sodelujočim državam pri izvajanju vračanj, vključno z usklajevanjem in organiziranjem operacij vračanja.
  4. Cilj agencije je tudi preprečevati čezmejna kazniva dejanja, kot so tihotapljenje migrantov, terorizem in trgovina z ljudmi.
  5. Frontex sodeluje z različnimi evropskimi agencijami in institucijami v okviru njihovih pooblastil, na primer z Europolom, Eurojustom, Agencijo Evropske unije za azil (EUAA), Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropsko agencijo za nadzor ribištva (EFCA) in Evropsko agencijo za varnost v pomorskem prometu (EMSA), ter s tretjimi državami v zvezi z območji, zajetimi v tej uredbi.
  6. Za dodatne informacije glej spletno mesto agencije Frontex.

Evropska agenda o migracijah

European Agenda on Migration

Strateški dokument Evropske unije, objavljen maja 2015, ki opisuje celovit način upravljanja migracij ter obravnava izzive azila in migracij ter opredeljuje ukrepe za zagotavljanje trdnih meja, pravičnih postopkov in trajnostnega sistema, ki bo lahko predvidel prihodnje težave pri azilu in migracijah.

Opombe (4)
  1. Evropska komisija je Evropsko agendo o migracijah objavila 13. maja 2015.
  2. Agenda opredeljuje kratkoročne in dolgoročne prednostne naloge, osredotočene na štiri stebre: skupni evropski azilni sistem (SEAS), novo evropsko politiko o zakonitih migracijah, odločnejši boj proti nedovoljenim migracijam in trgovini z ljudmi ter varovanje zunanjih meja EU.
  3. Partnerski okvir s tretjimi državami za migracije po Evropski agendi o migracijah je bil vzpostavljen junija 2016 (glej sporočilo Evropske komisije o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah, COM(2016) 385 final). Okvir migracije v celoti vključuje v zunanjo politiko EU in je celovit način sodelovanja EU za boljše upravljanje migracijskih tokov. Pripravljeni so bili sporazumi po meri (dogovori) s ključnimi tretjimi državami izvora in tranzita s temi kratkoročnimi cilji: reševati človeška življenja v Sredozemskem morju, zvišati stopnjo vračanja v države izvora in tranzita ter omogočiti migrantom in beguncem, da ostanejo blizu svojih domov.
  4. Dolgoročno mora EU še naprej krepiti prizadevanja za odpravljanje glavnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje ter skupnostim gostiteljicam in ustreznim institucijam zagotavljati krepitev zmogljivosti.

Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP)

European Convention on Human Rights (ECHR)

Regionalna listina o človekovih pravicah, ki uveljavlja nekatere pravice iz Splošne deklaracije človekovih pravic in posameznikom daje možnost, da se za uveljavljanje svojih pravic obrnejo na sodišča.

Opombe

Uradni naslov je Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Evropska mejna in obalna straža

European Border and Coast Guard

Sistem za nadzor in upravljanje meje, ki zajema schengensko območje ter ga sestavljajo Evropska agencija za mejno in obalno stražo (preoblikovana agencija Frontex) ter nacionalni organi držav članic EU, pristojni za upravljanje meje.

evropska migracijska mreža

European Migration Network (EMN)

Organ Evropske unije, ustanovljen z Odločbo Sveta 2008/381/ES, da zadovolji potrebe institucij Unije ter organov in institucij držav članic EU po informacijah z zagotavljanjem najnovejših, objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij o migracijah in azilu za pomoč pri oblikovanju politik Evropske unije na teh področjih.

Opombe (5)
  1. EMN je leta 2008 ustanovila Evropska komisija v imenu Evropskega sveta za zadovoljevanje potrebe po redni izmenjavi zanesljivih informacij o vprašanjih, povezanih z migracijami in azilom, na evropski ravni. EMN informacije o teh temah zagotavlja tudi splošni javnosti.
  2. Generalni direktorat Evropske komisije za migracije in notranje zadeve usklajuje dejavnosti EMN, ob pomoči izvajalcev storitev, v sodelovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami EMN (NKT EMN) v državah članicah EU, ki jih imenujejo nacionalne vlade. NKT EMN so na ministrstvih za notranje zadeve, ministrstvih za pravosodje, specializiranih vladnih agencijah, pristojnih za migracije, raziskovalnih inštitutih, nevladnih organizacijah in nacionalnih uradih mednarodnih organizacij. Imajo jih vse države članice EU (razen Danske). Norveška, Gruzija, Moldavija, Ukrajina, Črna gora, Armenija in Srbija so opazovalke pri EMN, a imajo vsaka svojo NKT EMN. Za več informacij o posameznih NKT EMN glej spletne strani članic EMN. Usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vsake države članice EU, Evropske komisije in Evropskega parlamenta, zagotavlja politične in strateške smernice za dejavnosti EMN. EMN financira Evropska komisija prek sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).
  3. EMN pripravlja poročila, študije in druge publikacije, ki analizirajo migracijske in azilne politike ter spremljajo razvoj zakonodaje na tem področju. Objavlja najnovejše informacije o stanju v zvezi migracijami in azilom v četrtletnem biltenu ter vzdržuje glosar izrazov, povezanih z migracijami in azilom. Publikacije EMN vključujejo: letna poročila o migracijah in azilu, študije o pomembnih temah, informatorje o prednostnih vprašanjih, informativne liste o državah in priložnostne raziskave. Mreža tudi redno pripravlja spletinarje, okrogle mize, konference in druge dogodke na ravni EU in na nacionalni ravni.
  4. EMN v zvezi z zakonitimi in nedovoljenimi migracijami in vračanjem sodeluje z drugimi agencijami v EU (na primer Agencijo Evropske unije za azil (EUAA), Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) ter z institucijami in mrežami, ki jih financira EU (na primer evropska mreža za vračanje in ponovno vključevanje ter evropska pobuda za celostno upravljanje vračanja). Sodeluje tudi z mednarodnimi organizacijami, kot so Mednarodna organizacija za migracije (IOM), Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
  5. Za več informacij glej spletno stran EMN.

evropska mreža za vključevanje

European Integration Network (EIN)

Forum, ki združuje predstavnike nacionalnih javnih organov iz vseh držav članic EU ter Islandije in Norveške s ciljem spodbujati sodelovanje med državami članicami EU pri dejavnostih za vključevanje ter dialog o vključevanju med evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter organizacijami civilne družbe.

Opombe (2)
  1. Evropska mreža za vključevanje je bila ustanovljena po sprejetju akcijskega načrta Komisije za vključevanje državljanov tretjih držav iz leta 2016.
  2. Za več informacij glej opis evropske mreže za vključevanje na evropskem spletnem mestu o vključevanju.

evropska potna listina za vrnitev

European travel document for return

Varna in enotna listina za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, da bi olajšali vračanje in ponovni sprejem državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju pogodbenic schengenskega sporazuma.