Evropska migracijska mreža (EMN) je objavila svoje Letno poročilo o migracijah in azilu za leto 2023, ki je bilo objavljeno skupaj s statističnim aneksom, ki jo je pripravil Eurostat. Letno poročilo je obsežen dokument, ki povzema najpomembnejše pravne in politične razvojne dogodke ter statistične trende, ki so se zgodili v letu 2023 na ravni Evropske unije (EU), v državah članicah EMN (države članice EU, razen Danske) in državah opazovalkah, vključno z Norveško, Gruzijo, Moldavijo, Ukrajino in Srbijo ter statistične prispevke Armenije in Črne gore.
Na ravni EU je bil najpomembnejši dogodek v letu 2023 politični dogovor, ki sta ga decembra dosegla Evropski parlament in Svet EU glede Pakta o migracijah in azilu, ki je bil nato sprejet leta 2024. Pakt med drugim cilja na zagotavljanje močnih in varnih zunanjih meja EU, zagotovitev pravic ljudi in solidarnosti med državami članicami EU v času migracijskega pritiska.
Število prvih prošenj za azil se je v letu 2023 v celotni EU povečalo in preseglo en milijon prošenj, kar je raven, ki je bila nazadnje dosežena leta 2016. Države članice EMN so se odzvale s sprejetjem ukrepov za povečanje učinkovitosti azilnih postopkov in lajšanje pritiska na sprejemne zmogljivosti. Drugi ukrepi za podporo prosilcem za azil so vključevali povečano zdravstveno podporo in razvoj ukrepov za lažji vstop na nacionalni trg dela v nekaterih državah članicah EMN.
Leto 2023 je zaznamovalo tudi povečanje nezakonitih migracij v EU, s približno 380.000 zaznanimi nezakonitimi prehodi meja, kar je 17-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, najvišja letna številka po letih 2015-2016. Ta povečanja so spodbudila države članice EMN k okrepitvi upravljanja meja in sprejetju novih ukrepov za boj proti tihotapljenju migrantov in preprečevanju nezakonitih migracij.
Sredi trajajoče vojne v Ukrajini je EU podaljšala začasno zaščito za razseljene osebe iz Ukrajine do marca 2025. Začasna zaščita je bila ponovno podaljšana leta 2024 do marca 2026. Države članice EMN in Norveška so zagotovile zatočišče približno 4,3 milijona upravičencem do začasne zaščite. Nadaljnji napori so bili usmerjeni v integracijske ukrepe, vključno z nastanitvijo, izobraževanjem in dostopom do trga dela, za podporo razseljenim osebam iz Ukrajine.
Poleg tega so v skladu z uvedbo novega sistema vstop/izstop in Evropskim interoperabilnostnim okvirom številne države napredovale pri digitalizacijskih prizadevanjih, zlasti z novimi postopki za izdajo vizumov in digitaliziranimi postopki za izdajo dovoljenj za prebivanje. Izboljšane IT zmogljivosti so olajšale integracijo nacionalnih sistemov v migracijske baze podatkov EU.
Privabljanje in zadrževanje talentov za izpolnjevanje potreb trga dela je ostalo ključna prednostna naloga za večino držav članic in opazovalk EMN. Številne vlade so uvedle politike za poenostavitev postopkov za sprejem različnih delavcev, zlasti visoko usposobljenih ali v poklicih s pomanjkanjem delovne sile. Ukrepi za olajšanje mobilnosti in bivanja študentov in raziskovalcev so bili prav tako široko uveljavljeni. Na ravni EU je bila predstavljena pobuda EU Talent Pool kot pobuda za povezovanje delodajalcev v EU z iskalci zaposlitve iz držav nečlanic EU, poenostavitev postopkov za priznavanje kvalifikacij in spodbujanje tako študentske kot delovne mobilnosti.
