Študija obravnava uporabo Direktive o začasni zaščiti 2001/55/ES leta 2023 ter osvetljuje izzive in dobre prakse, opažene v 25 državah članicah EMN. Ta analiza ponuja vpogled v obvladovanje migracijske dinamike, zlasti v kontekstu ruske agresije proti Ukrajini.
Od ruske invazije na Ukrajino februarja 2022, ki je pospešila množične selitve iz Ukrajine v EU in okoliške regije, je bila aktivacija direktive o začasni zaščiti ključni element enotnega odziva EU pri usklajevanju odzivov na velike migracijske pritoke, spodbujanju solidarnosti in spoštovanju temeljnih načel človekovih pravic. Pomembno je, da je direktiva o začasni zaščiti osebam, razseljenim iz Ukrajine, zagotovila pravni status in z njim povezane pravice. Glede na nadaljevanje ruske agresivne vojne proti Ukrajini je odločitev Sveta o podaljšanju začasne zaščite do marca 2026 poudarila stalno zavezo za odpravo humanitarnih posledic in zagotovitev stalnega dostopa do pravic za osebe, ki so bile razseljene zaradi vojne.
Študija obravnava kakršne koli spremembe pri uporabi direktive o začasni zaščiti, njen cilj pa je bil tudi opredeliti stalne izzive in dobre prakse v letu 2023.