Kateri ukrepi, strukture in sistemi so vzpostavljeni v državah članicah EU in na Norveškem za zagotavljanje prehodne podpore mladoletnikom brez spremstva po polnoletnosti? Novi informator EMN raziskuje prehod s pravnega vidika, s katerim se soočajo mladoletniki brez spremstva, ko izstopijo iz sistemov varstva, predvidenih za zaščito (vseh) otrok in mladostnikov brez starševske oskrbe v EU in na Norveškem.
Prehod v odraslost mlade osebe se na splošno nanaša na proces, v katerem mladi dosežejo polnoletnost in tako preidejo iz odvisnosti v samostojnost ter živijo kot polnopravni člani družbe. Mladoletniki brez spremstva se soočajo z dvojnim prehodom: ne le iz otroštva v odraslost, temveč tudi z morebitno spremembo svojega statusa, kar lahko vpliva na njihovo pravico do bivanja in obseg dostopa do izobraževanja, nastanitve, zaposlitve, storitev in podpore.
EU si že desetletja dejavno prizadeva za zaščito pravic mladoletnikov brez spremstva, in tisti, ki zaprosijo za azil v EU, so upravičeni do vrste pravic in postopkovnih jamstev v celotnem azilnem postopku. Vendar pravni red EU ne določa nobenih jamstev ali pravic v podporo prehodu teh oseb v odraslost. Zato se pravice in pogoji, povezani s prehodom mladoletnikov brez spremstva v odraslost, v EU in na Norveškem zelo razlikujejo.