Skupni informator EMN in Rdečega križa zagotavlja pregled smernic in usposabljanj držav članic in držav opazovalk EMN o zgodnjem odkrivanju in prepoznavanju žrtev mučenja in/ali slabega ravnanja v postopkih mednarodne zaščite. V njem so opisani postopkovni zaščitni ukrepi in smernice za azilne organe, kadar zahtevajo medicinsko-pravno dokumentacijo v prošnjah za mednarodno zaščito, ter podrobno opisane prakse za prepoznavanje žrtev med upravičenci do začasne zaščite za zagotavljanje zdravstvene oskrbe v skladu z direktivo o začasni zaščiti.
V okviru postopkov mednarodne zaščite so pristojni organi v večini držav članic in držav opazovalk EMN deležni splošnega usposabljanja v okviru nacionalnih programov ali posebnih srečanj, da bi zagotovili zgodnje odkrivanje žrtev mučenja. Medicinskopravna dokumentacija je lahko pomemben dokaz za njihovo mučenje in/ali slabo ravnanje. Običajno jo za vsak primer posebej zahtevajo delavci, ki obravnavajo primere, in je ključna za podporo zahtevkom ter dostop do zdravljenja in rehabilitacije.
Ključni izzivi v teh postopkih so ustvarjanje varnega okolja in ustreznih pogojev, v katerih lahko žrtve prijavijo svoje izkušnje in ocenijo svoje zahtevke. Dobre prakse, o katerih so poročale države članice in opazovalke EMN, vključujejo spodbujanje sodelovanja med deležniki, spodbujanje postopkov, ki upoštevajo različne potrebe, in krepitev izmenjave informacij v podporo žrtvam.
Prepoznavanje žrtev mučenja med upravičenci do začasne zaščite je še posebej zahtevno, ker ni uradnega postopka prijave, v katerem bi organi lahko prepoznali in odkrili žrtve mučenja in/ali slabega ravnanja. Vendar so nekatere države članice in opazovalke EMN uvedle protokole, specializirane centre, ki zagotavljajo prilagojene zdravstvene storitve, in začele kampanje ozaveščanja, da bi spodbudile samoprijavo.