Sofinancira Evropska unija

Slovar migracijskih pojmov

Razlage pojmov o migracijah in mednarodni zaščiti v slovenskem in angleškem jeziku. Poiščite pojem ali brskajte po abecedi.

597 gesel · Stran 22/24

Seznam gesel

tranzitna država

country of transit

Država, skozi katero gre migracijski tok (zakoniti ali nedovoljeni). To pomeni državo (ali države), ki ni izvorna država in skozi katero gre migrant, da bi vstopil v ciljno državo.

tratenje možganov

brain waste

Nepriznavanje veščin (in kvalifikacij), ki jih migrant pridobi zunaj EU, kar mu preprečuje, da bi v celoti izkoristil svoje zmožnosti.

tretja država

third country

Država, ki ni članica Evropske unije, ter država ali ozemlje, katerega državljani ne uživajo pravice do prostega gibanja v Evropski uniji, kakor je opredeljena v petem odstavku 2. člena Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah).

trgovina z ljudmi

trafficking in human beings

Novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb, vključno z izmenjavo ali prenosom nadzora nad temi osebami, z uporabo grožnje, sile ali drugih oblik prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, zaradi izkoriščanja.

Opombe (3)
  1. Ranljivost pomeni položaj, v katerem zadevna oseba nima druge resnične ali sprejemljive možnosti, kot da pristane na zlorabo.
  2. Izkoriščanje vključuje najmanj izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe oseb, prisilno delo ali storitve, vključno s prosjačenjem, suženjstvom ali podobnimi praksami, služabništvom, izkoriščanje kriminalnih dejavnosti ali odstranitev organov.
  3. Spletna stran EU za boj proti trgovini z ljudmi je enotna točka za strokovnjake in javnost, ki jih zanima trgovina z ljudmi.

tuje prebivalstvo države

foreign population of a country

Vse osebe, ki imajo neko državo kot državo običajnega prebivališča in so državljani druge države.

tujec

alien

Na svetovni ravni: oseba, ki ni državljan dane države. Na ravni EU: oseba, ki ni državljan države članice EU.

Opombe

V EU se pogosteje uporablja izraz državljan tretje države.

učenec oz. dijak

school pupil

Pri migracijah: državljan tretje države, sprejet na ozemlje države članice EU zaradi vključitve v priznani državni ali regionalni program srednješolskega izobraževanja, ki ustreza stopnji 2 ali 3 mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja, v okviru programa izmenjave učencev ali izobraževalnega projekta, ki ga upravlja izobraževalna ustanova v skladu z nacionalnim pravom ali upravno prakso.

ugotavljanje identitete

establishment of identity

Ugotavljanje in preverjanje identitete v različnih postopkih na podlagi pregleda listinskih dokazov, pri katerem pa se uporabljajo različni postopki in metode, kadar so listinski dokazi neverodostojni, neustrezni ali nezadostni ali jih ni.

Opombe (6)
  1. Ker ni splošno dogovorjene opredelitve identitete niti pravne opredelitve, skupne vsem državam članicam EU, jih večina uporablja praktične opredelitve, po katerih se ugotavljajo najmanj ime, priimek, spol, datum rojstva in državljanstvo prosilca.
  2. Ta opredelitev zajema vse postopke, pri katerih je ugotovitev identitete pomembna (zakonite migracije, vizumi, nadzor meje, mednarodna zaščita, vračanje, dovoljenja za prebivanje in delo, združitev družine in naturalizacija).
  3. Orodja, ki se uporabljajo za ugotavljanje identitete, so, na primer, fizični in tehnični pregled predloženih listin, preiskave v izvorni državi po veleposlaništvih, preiskava DNK, posnetek mrežnice, odvzem prstnih odtisov, jezikovna analiza za ugotavljanje izvora ter ugotavljanje starosti.
  4. Ugotavljanje identitete: Cilj postopkov in sistemov ugotavljanja identitete je odgovoriti na vprašanje: »Kdo je ta oseba?«Za sisteme za biometrično ugotavljanje identitete so značilni primerjalni sistemi »1 z n«, pri čemer je n skupno število biometričnih podatkov v zbirki, s katerimi se primerjajo biometrične značilnosti osebe. Postopki in sistemi za ugotavljanje identitete (na primer biometrični sistemi) se od sistemov za preverjanje identitete razlikujejo v tem, da se z njimi poskuša ugotoviti identiteta neznane osebe ali identificirati biometrične podatke.
  5. Preverjanje identitete: Cilj postopkov in sistemov preverjanja identitete je odgovoriti na vprašanje: »Ali je ta oseba res tista, za katero se izdaja?«Sistemi za biometrično preverjanje so običajno primerjalni sistemi »1 z 1«, ker poskušajo najti ujemanje biometričnih lastnosti posameznika z natančno določenimi biometričnimi podatki v evidenci.
  6. Raziskava EMN Izzivi in prakse pri ugotavljanju identitete prosilcev (Challenges and practices for establishing applicants' identity in the migration process, 2017) proučuje načine, ki jih države (članice EU) uporabljajo za ugotavljanje identitete državljanov tretjih držav v zvezi z migracijami na splošno, ter zajema naloge za ugotavljanje in preverjanje identitete.

ugotavljanje največje otrokove koristi

child's best interests assessment (BIA)

Stalni postopek v vsakem posameznem primeru, pri katerem se ocenijo in pretehtajo vsi vidiki, potrebni za odločitev glede na okoliščine posameznega otroka ali skupine otrok, da se zagotovi upoštevanje največje otrokove koristi kot glavnega vodila.

Opombe

Ugotavljanje največje otrokove koristi je del stalnega procesa, v katerem se uresničuje največja otrokova korist kot splošni cilj vsakega posredovanja v imenu otroka brez spremstva ali ločenega otroka. Je nujno pred izvedbo vsakega ukrepa, ki vpliva na posameznega otroka, razen če je potrebno določanje največje otrokove koristi. Zanj ni potrebna posebna formalnost in bi ga bilo treba izvajati sistematično v številnih okoliščinah, ki nastanejo od ugotovitve, da je otrok brez spremstva ali ločen ali je kako drugače ogrožen, do izvedbe trajne rešitve. Ugotavljanje se lahko opravi samostojno ali ob posvetovanju z drugimi. Ne zahteva strogih postopkovnih jamstev formalnega določanja, vendar mora osebje imeti potrebne veščine in znanje v celotnem ciklu razselitve.

ugotavljanje starosti

age assessment

Postopek, v katerem organi oblasti ugotavljajo kronološko starost ali starostno obdobje osebe, da ugotovijo, ali je posameznik otrok ali ne.

Opombe (3)
  1. Točka a tretjega odstavka 4. člena Resolucije Sveta z dne 26. junija 1997 o mladoletnikih brez spremstva določa, da morajo načeloma prosilci za azil brez spremstva, ki trdijo, da so mladoletni, predložiti dokazilo o svoji starosti. Če tako dokazilo ni na voljo ali ostaja resen dvom, lahko države članice EU izvedejo postopek ugotavljanja starosti. Ugotavljanje starosti je treba opraviti objektivno. Države članice EU za ta namen lahko uporabijo zdravstvene preizkuse starosti, ki jih opravi usposobljeno zdravstveno osebje s soglasjem mladoletnika, posebej imenovani odrasli zastopnik ali institucija.
  2. V skladu s Splošnim komentarjem št. 6 Odbora ZN za otrokove pravice določitev, da je otrok otrok brez spremstva in ločen otrok, vključuje ugotavljanje starosti, ki mora upoštevati telesni videz in psihološko zrelost. Ugotavljanje je treba izvesti na znanstven, varen, do otroka rahločuten, spolno občutljiv in pošten način, s preprečevanjem vsakršne nevarnosti kršitve telesne celovitosti otroka in ustreznim spoštovanjem človekovega dostojanstva.
  3. Ugotavljanje starosti lahko vključuje različne procese ali postopke, ki se opravljajo posamič ali skupaj, na primer: analiza listinskih dokazov, razgovor, rentgensko slikanje ali telesna ali druga zdravstvena preiskava.

umik prošnje za mednarodno zaščito

withdrawal of an application for international protection

Dejanja, s katerimi prosilec izrecno ali molče prekine postopke, začete z vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito, v skladu z Direktivo 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih).

upravičenec do mednarodne zaščite

beneficiary of international protection

Oseba, ki ji je bil priznan status begunca ali status subsidiarne zaščite.

upravičenec do subsidiarne zaščite

beneficiary of subsidiary protection

Oseba, ki ji je bil priznan status subsidiarne zaščite.

upravičenec do začasne zaščite

beneficiary of temporary protection

Oseba, ki ji je bila priznana začasna zaščita.

Opombe

V direktivi o začasni zaščiti (Direktiva 2001/55/ES) je uporabljen izraz »oseba, ki uživa začasno zaščito«. Vendar danes Evropska komisija v informacijah o uporabi direktive, na primer na spletnem mestu Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve o začasni zaščiti, raje uporablja izraz »upravičenec do začasne zaščite«. Nova uredba o sistemu Eurodac (Uredba (EU) 2024/1358) v točki i prvega odstavka 2. člena opredeljuje izraz »upravičenec do začasne zaščite«.

upravljanje migracij

managed migration

Način delovanja, ki ga uporabljajo EU in države članice za upravljanje vseh vidikov migracij v EU in znotraj nje, tako za državljane tretjih držav kot tudi državljane EU, zlasti vstopa, sprejema, prebivanja, vključevanja ter vračanja, pa tudi begunce in druge osebe, ki potrebujejo zaščito.

urad SIRENE

Sirene Bureau

Upravna struktura, vzpostavljena za izmenjavo podatkov, ki dopolnjujejo razpise ukrepov v schengenskem informacijskem sistemu (SIS), med državami, ki sodelujejo v SIS.

Opombe

Vsaka država, ki uporablja SIS, je vzpostavila nacionalni organ SIRENE (zahteva za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic), ki deluje 24 ur na dan vse dni v tednu ter je pristojen za izmenjavo dopolnilnih informacij in usklajevanje dejavnosti, povezane z razpisi ukrepov v SIS.

uradnik za zvezo za priseljevanje

Immigration Liaison Officer (ILO)

Predstavnik, ki ga pristojni organi države članice EU, Evropska komisija ali agencija Unije v skladu z ustrezno pravno podlago imenujejo in napotijo v tujino, da se ukvarja z vprašanji, povezanimi z migracijami, tudi če je to le del njegovih nalog.

Opombe (3)
  1. Uradniki za zvezo za priseljevanje so napoteni v tujino, da vzpostavijo in vzdržujejo stike z organi države gostiteljice, da bi prispevali k preprečevanju nezakonitih migracij in boju proti njim, vračanju nezakonitih migrantov in upravljanju zakonitih migracij.
  2. Uradniki za zvezo za priseljevanje zbirajo informacije v zvezi z nedovoljenimi migracijami, ki se uporabijo na operativni ali strateški ravni ali na obeh ravneh. Takšne informacije bi lahko bistveno prispevale k dejavnostim Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) v zvezi z analizo tveganja; v ta namen je treba vzpostaviti tesnejše sodelovanje med različnimi mrežami uradnikov za zvezo za priseljevanje in agencijo Frontex. Za uradnike za zvezo za priseljevanje se štejejo tudi uradniki za zvezo, ki se v okviru svojih nalog ukvarjajo z vprašanji priseljevanja.
  3. Uradniki za zvezo za priseljevanje so lahko napoteni k nacionalnim konzularnim organom držav članic EU v tretjih državah ali k ustreznim organom drugih držav članic EU, pa tudi k pristojnim organom tretjih držav in mednarodnim organizacijam za razumno obdobje, ki ga določi država članica EU, ki jih napotuje.

Uredba o upravljanju azila in migracij

Asylum and Migration Management Regulation

Predlog uredbe, ki naj bi nadomestila dublinsko uredbo in znova zagnala reformo skupnega evropskega azilnega sistema (SEAS) z določitvijo skupnega okvira za upravljanje azila in migracij v EU, ki vključuje solidarnostni mehanizem na podlagi načela, da mora odgovornost namesto posameznih držav članic prevzeti EU kot celota.

ustanovitev družine

family formation

Vstop državljana tretje države v državo članico EU in prebivanje v njej na podlagi vzpostavitve družinskega razmerja a) potem ko je njegov sponzor, državljan tretje države, pridobil zakonito prebivališče v državi članici EU, ali b) z državljanom EU.

Opombe (2)
  1. Ta izraz je značilen za nekatere države članice EU, zlasti Belgijo, Nizozemsko in Švedsko. V Združenem kraljestvu se nanaša samo na ustanovitev družine med državljanom Združenega kraljestva in državljanom tretje države.
  2. V drugih državah članicah EU je ustanovitev družine zajeta v okviru združitve družine.

utemeljeni strah pred preganjanjem

well-founded fear of persecution

Strah pred preganjanjem, ki ga doživlja prosilec za mednarodno zaščito in ki se šteje za resničnega in objektivno utemeljenega (na primer, ker je bila oseba že žrtev preganjanja ali resne škode ali neposrednih groženj s takim preganjanjem ali škodo in ni tehtnega razloga za domnevo, da se takšno preganjanje ali resna škoda ne bo ponovila).

Opombe (3)
  1. To je ključni vidik opredelitve begunca v ženevski konvenciji o statusu beguncev in protokolu. Utemeljenost strahu vključuje subjektivni vidik (strah pred preganjanjem) in objektivni vidik (strah mora imeti objektivno utemeljeno podlago). Da se strah šteje za utemeljenega v skladu z opredelitvijo begunca, mora biti ugotovljen obstoj obeh vidikov. V skladu s konvencijo iz leta 1951 mora biti preganjanje povezano z enim od petih navedenih razlogov: raso, vero, narodno pripadnostjo, pripadnostjo določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju.
  2. Subjektivni vidik je izpolnjen, če je strah prosilca pred preganjanjem resničen. V okviru določanja statusa begunca je strah opredeljen kot bojazen ali zavedanje nevarnosti. Splošno nestrinjanje ali nesoglasja z vlado ali želja po večji osebni svobodi ali izboljšanju gospodarskega položaja brez dodatnih razlogov ne izpolnjuje tega vidika (glej smernice UNHCR o mednarodni zaščiti na spletni strani UNHCR).
  3. Objektivni vidik je izpolnjen, ko prosilec ugotovi, da obstaja razumna možnost, da bo dejansko trpel preganjanje, ki se ga boji.

utemeljeno tveganje resne škode

real risk of suffering serious harm

Tveganje resne škode, ki jo utrpi prosilec za mednarodno zaščito in ki se šteje tako za utemeljeno kot za verjetno.

Opombe (2)
  1. Verjetnost, da bo prosilec za mednarodno zaščito utrpel resno škodo, se oceni, da se zagotovi dokazni standard za presojo upravičenosti do subsidiarne zaščite. V skladu s četrtim odstavkom 4. člena Direktive 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih) o »presoji dejstev in okoliščin« se prejšnja resna škoda ali neposredne grožnje ocenjujejo kot »resen znak prosilčevega utemeljenega tveganja, da utrpi resno škodo, razen če obstajajo tehtni razlogi za prepričanje, da se takšno preganjanje ali resna škoda ne bo ponovila«.
  2. Evropsko sodišče za človekove pravice je v številnih različnih zadevah razsodilo, da je bil kršen 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), »če so bili dokazani tehtni razlogi za domnevo, da bi bila zadevna oseba v primeru deportacije izpostavljena utemeljenemu tveganju, da bo podvržena ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP«. Glede na poznejšo sodno prakso Sodišča ta standard pomeni, da: (a) ni treba, da je tveganje zelo veliko (ni zahteve po gotovosti ali veliki verjetnosti); (b) hkrati tveganje ne sme biti samo možnost (oddaljena, nejasna ali teoretična alternativa).

v dvomu v korist

benefit of the doubt

Na področju mednarodne zaščite: načelo, da je dolžnost prosilca za mednarodno zaščito utemeljiti svojo prošnjo in da delov prosilčevih izjav, ki niso podprti z dokumenti ali drugimi dokazi, ni treba potrditi, če so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 4. člena Direktive 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih).

Opombe (3)
  1. Peti odstavek 4. člena prenovljene direktive o pogojih uradnikom, ki vodijo zadeve, omogoča, da se jasno odločijo, ali bodo sprejeli zatrjevano odločilno dejstvo kot verodostojno, čeprav morda ni drugih dokazov, ki bi dejstvo podprli, če so izpolnjeni ti pogoji: (a) prosilec se je kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje; (b) vsi ustrezni elementi, ki so na voljo prosilcu, so bili predloženi, glede morebitne odsotnosti drugih ustreznih elementov pa je bila podana zadovoljiva razlaga; (c) ugotovljeno je, da so prosilčeve izjave skladne in verjetne ter ne nasprotujejo dostopnim specifičnim in splošnim informacijam, povezanim s prosilčevim primerom; (d) prosilec je zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko prosilec izkaže tehten razlog, zakaj tega ni storil, in (e) ugotovljena je bila splošna verodostojnost prosilca. Merila iz petega odstavka 4. člena prenovljene direktive o pogojih so kumulativna.
  2. Načelo, da se prosilcem pri oceni verodostojnosti verjame na besedo, je bistveno zaradi morebitnih hudih tveganj za prosilčevo življenje in/ali celovitost, če bi bila mednarodna zaščita neupravičeno zavrnjena. To potrebo in njeno pomembnost je priznalo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in poudarilo, da je prosilcem pogosto treba verjeti na besedo pri ocenjevanju verodostojnosti njihovih izjav.Za več informacij glej na primer ESČP, veliki senat: Za več informacij glej na primer ESČP, veliki senat: zadeva J. K. in drugi proti Švedski (pritožba št. 59166/12), sodba z dne 23. avgusta 2016.
  3. Za več informacij glej: EUAA: Practical guide on evidence and risk assessment, 2024, UNHCR: Beyond Proof. Credibility Assessment in EU Asylum Systems, 2013, ter UNCHR: Handbook on Procedures and Criteria for Determining Refugee Status under the 1951 Convention and the 1967 Protocol relating to the Status of Refugees, 2019.

varna izvorna država

safe country of origin

Država, v kateri je na podlagi pravnega položaja, uporabe prava v okviru demokratičnega sistema in splošnih političnih okoliščin mogoče sklepati, da v njej na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v 9. členu Direktive 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih), mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

Opombe (5)
  1. V skladu s 37. členom Direktive 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih) lahko države članice EU ohranijo ali sprejmejo zakonodajo, ki dopušča nacionalno označitev varnih izvornih držav za namene obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito.
  2. Po Protokolu PDEU št. 29 se države članice za vse pravne in praktične namene glede azilnih zadev med seboj obravnavajo kot varne države izvora. Zato se prošnja za azil, ki jo vloži državljan države članice EU, praviloma ne obravnava.
  3. Države članice EU redno pregledujejo razmere v tretjih državah, označenih kot varne izvorne države.
  4. Ocena, ali je država varna izvorna država, temelji na različnih virih informacij, zlasti na informacijah drugih držav članic EU, Agencije Evropske unije za azil (EUAA), Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij.
  5. V skladu s 36. členom Direktive 2013/32/EU »koncept varne izvorne države« pomeni, da se tretja država – po individualnem obravnavanju prošnje – za določenega prosilca šteje za varno izvorno državo le, če: ima prosilec državljanstvo te države; ali je prosilec oseba brez državljanstva in je imel prej običajno prebivališče v tej državi ter če ni izkazal nikakršnih utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi se štelo, da ta država glede na njegove posebne okoliščine in ob upoštevanju njegovega izpolnjevanja pogojev kot upravičenca do mednarodne zaščite v skladu z Direktivo 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih) ni varna izvorna država.

varna tretja država

safe third country

Tretja država, ki osebo, ki prosi za mednarodno zaščito, obravnava v skladu s sprejetimi mednarodnimi standardi, zlasti: (a) življenje in svoboda nista ogrožena zaradi rasne, verske ali narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja; (b) ni tveganja resne škode, kakor je opredeljena v Direktivi 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih); (c) v skladu z ženevsko konvencijo o beguncih in protokolom se spoštuje načelo nevračanja; (d) spoštuje se prepoved odstranitve, ki bi kršila prepoved mučenja ter krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, kakor je določena v mednarodnem pravu; in (e) mogoče je zaprositi za status begunca ter ob morebitni ugotovitvi, da je oseba res begunec, pridobiti zaščito v skladu z ženevsko konvencijo o beguncih in protokolom.

varnostno preverjanje

security check

Postopek, ki se v okviru preverjanja opravi s poizvedovanjem v ustreznih podatkovnih zbirkah EU in nacionalnih podatkovnih zbirkah, da se preveri, ali državljan tretje države ali oseba brez državljanstva pomeni grožnjo notranji varnosti EU.

Opombe (2)
  1. Varnostno preverjanje lahko zajema posameznika in predmete v njegovi posesti. Morebitne preiskave se izvajajo v skladu z nacionalnim pravom.
  2. V skladu z drugim odstavkom 15. člena uredbe o preverjanju organi opravijo poizvedbe v ustreznih podatkovnih zbirkah EU, vključno s SIS, SVI, ETIAS, VIS in ECRIS-TCN, ter v Europolovih podatkih in Interpolovih podatkovnih zbirkah. Pridobljeni podatki so omejeni na navedbo o zavrnitvi vstopa, zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu potovalnih odobritev oziroma odločitvah o zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu vizuma, vizuma za dolgoročno prebivanje ali dovoljenja za prebivanje, ki temeljijo na varnostnih razlogih.