Sofinancira Evropska unija

Slovar migracijskih pojmov

Razlage pojmov o migracijah in mednarodni zaščiti v slovenskem in angleškem jeziku. Poiščite pojem ali brskajte po abecedi.

597 gesel · Stran 10/24

Seznam gesel

nalog za predajo

transfer order

Uradna obveznost prosilca za mednarodno zaščito, da zapusti državo članico EU in se v določenem roku odpravi v določeno državo članico EU, odgovorno za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito.

napoteni delavec

posted worker

Delavec, ki za omejeno obdobje opravlja svoje delo na ozemlju države članice EU, ki ni država, v kateri običajno dela.

Opombe

Napoteni delavec je tudi ena od oblik »četrte vrste trgovine s storitvami« v skladu s Splošnim sporazumom o trgovini s storitvami (GATS).

narodnost / etnična pripadnost

ethnic nationality

Sopomenka za etničnost ali narodnost, ki se v nekaterih državah članicah EU uporablja poleg izraza državljanstvo.

Opombe (2)
  1. Narodnost je pogosto samoopredeljena pripadnost posamezni etnični skupini. Ta podatek se zbira pri popisu in včasih tudi pri upravni registraciji.
  2. Tega pojma ne smemo zamenjevati z državljanstvom.

nasilje, vezano na spol

gender-specific violence

Različne vrste in oblike škode ter kršitev človekovih pravic, ki so vezane na spol, vendar ne pomenijo nujno preganjanja zaradi spola.

Opombe (3)
  1. Poznamo različne oblike nasilja, vezane na spol, kot so spolno nasilje, posilstvo, pohabljenje ženskih spolovil, nasilje v družini, prisilni splav in sterilizacija ter onemogočanje dostopa do kontracepcije, pri čemer se nekatere oblike pogosteje uporabljajo proti ženskam ali pa na ženske vplivajo drugače kot na moške.
  2. Prenovljena direktiva o pogojih (Direktiva 2011/95/EU) priznava, da lahko dejanja, vezana na spol, pomenijo preganjanje.
  3. Izraz »nasilje, vezano na spol« se razume ožje kot izraz »preganjanje na podlagi spola«.

nastanitveni center

accommodation centre

Objekt za skupinsko nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito.

Opombe (3)
  1. Taki objekti vključujejo decentralizirane nastanitvene centre.
  2. Na Finskem je zaželeni angleški prevod »reception centre«.
  3. Za več informacij o vrstah sprejemnih objektov, ki so na voljo v državah članicah EU, glej EMN: The Organisation of Reception Facilities for Asylum Seekers in different Member States, 2014.

naturalizacija

naturalisation

Vsak način pridobitve državljanstva po rojstvu, ki ga ciljna oseba prej ni imela, za katerega sta potrebna prošnja te osebe ali njenega zakonitega zastopnika in dejanje podelitve državljanstva s strani državnega organa.

Opombe

Ta opredelitev ne vključuje samodejne pridobitve, ki je ne sproži zadevni posameznik ali njegov pravni zastopnik (celo v primerih, ko ima posameznik možnost zavrniti to podelitev državljanstva), ali pridobitve državljanstva na podlagi enostranskega dejanja ciljne osebe (na primer pridobitev na podlagi izjave ali opcije).

nečloveško ravnanje ali kaznovanje

inhuman treatment or punishment

Grdo ravnanje, ki je premišljeno in traja več ur ter povzroča dejanske telesne poškodbe ali hudo telesno in duševno trpljenje.

Opombe (4)
  1. Prepoved mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja je v mednarodnem pravu človekovih pravic priznana kot pravica izjemnega pomena in je določena v vseh glavnih mednarodnih aktih, ki obravnavajo državljanske in politične pravice, kot je na primer 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Prepoved iz 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah je edina prepoved iz konvencije, za katero ne veljajo omejitve ali odstopanja.
  2. Konvencija ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju sicer vsebuje opredelitev mučenja, ni pa splošno sprejete opredelitve nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je vsaj vir smernic, čeprav se je praksa odločanja Sodišča sčasoma spremenila. Sodišče je na podlagi stopnje resnosti grdega ravnanja razlikovalo in opredelilo tri pojme, ki jih prepoveduje 3. člen: (i) mučenje, (ii) nečloveško ravnanje ali kaznovanje in (iii) ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Poleg tega je Sodišče v sodbi Selmouni proti Franciji z dne 28. julija 1999 poudarilo, da je hierarhija treh vrst grdega ravnanja spremenljiva in jo je treba presojati v skladu z družbenim napredkom.
  3. Od treh pojmov za različne oblike grdega ravnanja (ponižujoče ravnanje, nečloveško ravnanje, mučenje) je pojem nečloveškega ravnanja in kaznovanja najmanj razvit.
  4. Pogosto je težko določiti natančne meje med različnimi oblikami grdega ravnanja, saj je treba oceniti stopnjo trpljenja, ki je lahko odvisna od posebnih okoliščin primera in značilnosti posamezne žrtve. V skladu s sodno prakso ESČP različni dejavniki vplivajo na to, ali neko ravnanje pomeni mučenje ali nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje: teža ravnanja, namerno povzročanje ravnanja, jakost bolečine, samovoljnost nasilja, prepovedan namen, trajanje ravnanja in stopnja okrutnosti dejanja. Sodišče teh primerov ni opredelilo kot izčrpnih, merilo prepovedanega namena iz opredelitve mučenja iz Konvencije ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju pa ni edini odločilni dejavnik.

nedopustna prošnja za mednarodno zaščito

inadmissible application for international protection

Prošnja za mednarodno zaščito, za katero se organ države članice EU lahko odloči, da je ne bo obravnaval, če: (a) je druga država članica EU priznala mednarodno zaščito; (b) se država, ki ni država članica EU, šteje za prvo državo azila za prosilca; (c) se država, ki ni država članica EU, šteje za varno tretjo državo za prosilca; (d) je prošnja naknadna prošnja, ne da bi se pojavili novi elementi ali ugotovitve v zvezi z vprašanjem, ali prosilec izpolnjuje pogoje kot upravičenec do mednarodne zaščite na podlagi Direktive 2011/95/EU, oziroma ne da bi prosilec navedel take nove elemente ali ugotovitve; ali (e) vzdrževani družinski član prosilca vloži prošnjo, potem ko je v skladu z drugim odstavkom 7. člena Direktive 2013/32/EU soglašal, da bo njegova zadeva del prošnje, vložene v njegovem imenu, in ni nikakršnih dejstev v zvezi z vzdrževanim družinskim članom, ki bi upravičevala ločeno prošnjo.

Opombe (2)
  1. V takšnih primerih se lahko sprejme sklep o zavrženju, ki pomeni, da je bila zadeva zaključena brez vsebinske obravnave prošnje za azil.
  2. V statističnih podatkih o azilu so nedopustne prošnje pogosto povzete kot sklepi o zavrženju. Zaradi tega je lahko primerjava nacionalnih statistik o nedopustnih prošnjah na ravni EU zahtevna.

nedovoljene migracije

irregular migration

Gibanje oseb v novi kraj prebivanja ali tranzit, ki poteka zunaj zakonskih norm držav pošiljateljic, tranzitnih držav in sprejemnih držav.

Opombe (4)
  1. Splošno sprejete opredelitve nedovoljenih migracij ni. Z vidika ciljnih držav je to vstop, prebivanje ali delo v državi brez potrebnega dovoljenja ali dokumentov, zahtevanih v skladu predpisi o priseljevanju. Z vidika države pošiljateljice se za nedovoljeno migracijo na primer šteje, ko oseba prečka mednarodno mejo brez veljavnega potnega lista ali potne listine ali ne izpolnjuje upravnih pogojev za zapustitev države. Vendar pa ostaja težnja, da se uporaba izraza omeji na primere tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi.
  2. O opredelitvi nedovoljenih migracij so potekale številne razprave. Izrazi, kot so nezakonite, neevidentirane in nedovoljene migracije, imajo lahko v nacionalnih političnih razpravah različne konotacije. Zaradi tega in kriminalne konotacije se je treba izogibati izrazu »nezakonite migracije«, saj pri večini migrantov z neurejenim statusom ne gre za kriminalce. Prebivanje v državi brez zahtevanih dokumentov v večini držav ni kaznivo dejanje, ampak upravna kršitev.
  3. Medtem ko Združeni narodi uporabljajo izraz »nedovoljene« ali »neevidentirane« migracije, je Evropska komisija dolgo dajala prednost izrazu »nezakonito priseljevanje«, v zadnjem obdobju pa uporablja tudi izraz »nedovoljene migracije«.
  4. Svet Evrope razlikuje med nezakonitimi migracijami in migranti migrant brez urejenega statusa. V skladu z Resolucijo 1509 (2006) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope ima »nezakoniti« prednost, kadar se nanaša na status ali postopek, medtem ko ima »brez urejenega statusa« prednost, kadar se nanaša na osebo.

nedovoljeni vstop

irregular entry

Na svetovni ravni: prečkanje meja brez izpolnjevanja zahtev, potrebnih za zakoniti vstop v sprejemno državo. V okviru schengenskega območja vstop državljana tretje države, ki ne izpolnjuje pogojev iz 5. člena Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah), v državo članico schengenskega območja.

Opombe (4)
  1. Evropska komisija danes daje prednost izrazu »nedovoljeni vstop« pred izrazom »nezakoniti vstop«.
  2. V 5. členu Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah) so za bivanje, ki ne presega treh mesecev v šestmesečnem obdobju, za državljane tretjih držav določeni ti pogoji za vstop: a) imeti morajo veljavno potno listino, ki imetniku dovoljuje prehod meje; b) imeti morajo veljavni vizum, če se to zahteva v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 (uredba o vizumih) o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (17), razen če imajo veljavno dovoljenje za prebivanje; c) upravičujejo namen in pogoje nameravanega bivanja ter imajo zadostna sredstva za preživljanje, tako za obdobje nameravanega bivanja kot tudi za vrnitev v matično državo ali za tranzit v tretjo državo, kjer bodo zagotovo sprejeti, ali bodo lahko ta sredstva zakonito pridobili; d) ne gre za osebe, za katere je bil v SIS razpisan ukrep zavrnitve vstopa; e) ne pomenijo grožnje javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom katere koli države članice EU, zlasti če v nacionalni zbirki podatkov držav članic EU na isti podlagi ni bil razpisan noben ukrep zavrnitve vstopa.
  3. V prvem odstavku 2. člena Predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah, COM(2020) 612 final, je uporabljen izraz »nezakoniti prehod zunanje meje EU«, ki je opredeljen: Prehod zunanje meje države članice EU po kopnem, morju ali zraku zunaj mejnih prehodov ali izven določenega delovnega časa, kot je navedeno v tretjem odstavku 5. člena Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah).
  4. Za več informacij glej Uredbo (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah).

nedovoljeno prebivanje

irregular stay

Prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice EU, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop, kakor so določeni v 5. členu Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah), ali drugih pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v tej državi članici EU.

Opombe

Evropska komisija danes daje prednost izrazu »nedovoljeno prebivanje« pred izrazom »nezakonito prebivanje«, ki je uporabljen v Direktivi 2008/115/ES (direktiva o vračanju).

nedržavljan EU

non-EU national

Vsaka oseba, ki nima državljanstva države članice EU.

Opombe

To pomeni, da so državljani Norveške, Islandije, Lihtenštajna in Švice nedržavljani EU, vendar niso državljani tretjih držav, kot so ti opredeljeni, predvsem zato, ker imajo pravico do prostega gibanja.

neformalno gospodarstvo /siva ekonomija

informal economy

Vse gospodarske dejavnosti delavcev in gospodarskih enot, ki v zakonodaji ali praksi niso formalno urejene ali so formalno pomanjkljivo urejene.

Opombe (2)
  1. Dejavnosti v neformalnem gospodarstvu niso zakonsko urejene, kar pomeni, da so zunaj formalnega dosega ustrezne zakonodaje; ali pa niso urejene v praksi, kar pomeni, da se zakon, čeprav so te dejavnosti v okviru njegovega formalnega dosega, ne uporablja ali ne izvaja ali pa odvrača od ravnanja v skladu z njim, ker je neprimeren, obremenjujoč ali povzroča previsoke stroške.
  2. To velja tudi za državljane tretjih držav.

neodvisni spremljevalni mehanizem

independent monitoring mechanism

Sistem, ki ga države članice EU vzpostavijo za zagotavljanje skladnosti s pravom EU in mednarodnim pravom na področju temeljnih pravic med postopkom preverjanja in pri obravnavanju prošenj za mednarodno zaščito ter ki deluje popolnoma samostojno, objektivno in nepristransko glede na organe, katerih dejavnosti spremlja.

Opombe (4)
  1. Spremljevalni mehanizem: a) med preverjanjem spremlja spoštovanje prava EU in mednarodnega prava, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti glede dostopa do postopka za mednarodno zaščito, načela nevračanja, največje otrokove koristi in ustreznih pravil o pridržanju, vključno z ustreznimi določbami nacionalnega prava o pridržanju, ter b) zagotavlja, da se utemeljene obtožbe o nespoštovanju temeljnih pravic pri vseh ustreznih dejavnostih v zvezi s preverjanjem obravnavajo učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja, po potrebi sproži preiskave takih obtožb in spremlja njihov napredek.
  2. Države članice EU morajo z uvedbo ustreznih zaščitnih ukrepov zagotoviti neodvisnost spremljevalnega mehanizma. Pri njegovem delovanju lahko sodelujejo oziroma njegove naloge opravljajo nacionalni varuhi človekovih pravic in institucije za človekove pravice ter preventivni mehanizmi (na primer mehanizmi, vzpostavljeni na podlagi Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (OPCAT)). Vključijo se lahko tudi ustrezne mednarodne in nevladne organizacije ter javni organi, ki so neodvisni od organov, katerih dejavnosti se spremljajo. Tudi kadar te institucije, organizacije ali organi niso neposredno vključeni v mehanizem, mora ta ohranjati tesne stike z njimi, pa tudi z nacionalnimi organi za varstvo podatkov in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.
  3. Mehanizem svoje naloge opravlja s pregledi na kraju samem ter naključnimi, nenapovedanimi pregledi.
  4. Četrti odstavek 43. člena Uredbe (EU) 2024/1348 (uredba o azilnem postopku) državam članicam EU nalaga, da zagotovijo spremljanje spoštovanja temeljnih pravic v zvezi s postopkom na meji, ki izpolnjuje enaka merila kot neodvisni spremljevalni mehanizem iz 10. člena uredbe o preverjanju.

neplačani pripravnik

unremunerated trainee

Državljan tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice EU za obdobje usposabljanja brez plačila v skladu z njeno nacionalno zakonodajo.

neposredna diskriminacija

direct discrimination

Položaj, v katerem je oseba zaradi rase ali narodnosti obravnava manj ugodno, kot se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala druga oseba v primerljivem položaju.

neto migracije / migracijski saldo

net migration

Razlika med priseljevanjem na določeno območje in odseljevanjem z njega med letom.

Opombe (2)
  1. Neto migracije so negativne, če število izseljencev presega število priseljencev.
  2. Ker številne države nimajo natančnih podatkov o priseljevanju in odseljevanju ali pa jih sploh nimajo, se neto migracije pogosto ocenjujejo kot razlika med skupno spremembo v številu prebivalcev in naravnim prirastom med dvema datumoma (v Eurostatovi podatkovni zbirki se to imenuje popravljene neto migracije). Na statistične podatke o neto migracijah zato vplivajo statistične netočnosti v kateri koli sestavini, ki se uporablja za njihovo izpeljavo.

neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito

unfounded application for international protection

Prošnja za mednarodno zaščito, za katero je organ za presojo ugotovil, da je neutemeljena, ker prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito v skladu z Direktivo 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih).

Opombe

Države članice EU lahko štejejo prošnjo tudi za očitno neutemeljeno zaradi obstoja okoliščin iz 8. točke 31. člena Direktive 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih).

nevarno nadaljevanje poti

harmful onward movement

Premikanje beguncev in migrantov z nevarnimi sredstvi z ene lokacije na drugo.

Opombe

Ta izraz se je v praksi začel uporabljati šele pred kratkim.

nevarnost pobega

risk of absconding

Na ravni EU: obstoj razlogov v posameznem primeru, ki temeljijo na objektivnih merilih, opredeljenih v zakonu, za domnevo, da bi državljan tretje države, ki je v postopku vračanja, lahko pobegnil.

Opombe

To zajema eno vrsto pobega.

Newyorška deklaracija za begunce in migrante

New York Declaration for Refugees and Migrants

Deklaracija Generalne skupščine Združenih narodov, ki vsebuje zaveze za izboljšanje zaščite beguncev in migrantov.

Opombe (5)
  1. Newyorška deklaracija za begunce in migrante, sprejeta 19. septembra 2016, je prva deklaracija ZN o migracijah, sprejeta na tej ravni. Ugotavlja, da so vprašanja v zvezi z migracijo in begunci postala glavna tema na mednarodnem dnevnem redu, da je nujno potreben celovita obravnava mobilnosti ljudi in da je zaščita beguncev skupna mednarodna odgovornost, ki zahteva okrepljeno globalno sodelovanje na področju migracij.
  2. Deklaracija znova potrjuje pomen mednarodnega režima zaščite (ženevska konvencija o beguncih in protokol) ter obveznosti, da se v celoti spoštujejo človekove pravice beguncev in migrantov.
  3. Določa temeljne elemente celovitega okvira za odzivanje na begunsko krizo, ki naj bi se uporabljal za obsežne tokove beguncev in dolgotrajne begunske razmere.
  4. Deklaracija Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) poziva, naj predlaga globalni dogovor o beguncih ter predvidi tudi pogajanja o globalnem dogovoru za varne, urejene in zakonite migracije.
  5. Za več informacij glej opis Newyorške deklaracije za begunce in migrante na spletni strani UNHCR:

nezakonita zaposlitev državljana tretje države, ki nezakonito prebiva

illegal employment of an illegally staying third-country national

Zaposlitev državljana tretje države, ki nezakonito prebiva.

Opombe

Izraz je bil nekoliko spremenjen glede na opredelitev iz Direktive 2009/52/ES (direktiva o sankcijah za delodajalce), da bi bil jasnejši.

nezakonita zaposlitev državljana tretje države, ki zakonito prebiva

illegal employment of a legally staying third-country national

Zaposlitev zakonito prebivajočega državljana tretje države, ki dela v nasprotju s pogoji dovoljenja za prebivanje in/ali brez dovoljenja za delo, za katero velja nacionalno pravo posamezne države članice EU.

nezakonito zaposlovanje

illegal employment

Gospodarska dejavnost, ki se izvaja v nasprotju z določbami zakonodaje.

Opombe (2)
  1. Na ravni EU to zajema nezakonito zaposlitev državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju države članice EU, in nezakonito zaposlitev zakonito prebivajočega državljana tretje države, ki dela v nasprotju s pogoji iz dovoljenja za prebivanje in/ali brez dovoljenja za delo.
  2. V okviru Direktive 2009/52/ES (direktiva o sankcijah za delodajalce) to pomeni zaposlitev nezakonito prebivajočega državljana tretje države (glej točko d 2. člena).

nezakonito zavračanje

push back

Različni ukrepi držav, zaradi katerih so se migranti, vključno s prosilci za mednarodno zaščito, po hitrem postopku prisiljeni vrniti v državo, od koder so poskušali prečkati ali so prečkali mednarodno mejo, brez dostopa do mednarodne zaščite ali azilnih postopkov ali jim je bila zavrnjena kakršna koli individualna ocena njihovih potreb po zaščiti, kar lahko privede do kršitve načela nevračanja.

Opombe (4)
  1. Čeprav na področju migracij ni mednarodno dogovorjene pravne opredelitve izraza nezakonitega zavračanja, ga je mogoče razumeti kot vedenje, ki krši splošno pravilo nevračanja.
  2. 18. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja pravico do azila in 19. člen prepoveduje kolektivne izgone. Ta člen in 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) prepovedujeta odstranitev, izgon ali izročitev posameznika državi, kjer mu grozi resna nevarnost smrtne kazni, mučenja ali drugega nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Uporabljajo se lahko tudi ekstrateritorialno, na primer če agencije EU delujejo zunaj ozemlja EU.
  3. Direktiva 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih) v prvem odstavku 21. člena uzakonja načelo nevračanja, kot je opredeljeno v 33. členu ženevske konvencije o beguncih in protokolu, in državam članicam EU prepoveduje izgon posameznika, ki izjavi, da želi zaprositi za mednarodno zaščito, v državo, kjer mu grozi dejanska nevarnost preganjanja. 78. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da mora EU zagotoviti skupno politiko o azilu, subsidiarni zaščiti in začasni zaščiti z namenom ponuditi ustrezen status vsem državljanom tretjih držav, ki prosijo za mednarodno zaščito, ter zagotoviti skladnost z načelom nevračanja.
  4. Za več informacij glej: Evropski parlament: Briefing Pushbacks at the EU's external borders.