Sofinancira Evropska unija

Slovar migracijskih pojmov

Razlage pojmov o migracijah in mednarodni zaščiti v slovenskem in angleškem jeziku. Poiščite pojem ali brskajte po abecedi.

597 gesel · Stran 11/24

Seznam gesel

notranja meja EU

internal EU border

Deli meje držav schengenskega območja, vključno s kopenskimi mejami, mejami na rekah in jezerih, mejami na morju in letališčih, rečnih, morskih in jezerskih pristaniščih.

Opombe (4)
  1. Irska ne sodeluje v schengenskem območju.
  2. Bolgarija in Romunija sta državi kandidatki za vstop v schengensko območje, ki sta v postopku pridruževanja schengenskemu območju in v večjem obsegu že uporabljata schengenski pravni red.
  3. Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica so prav tako države schengenskega območja, čeprav niso države članice EU.
  4. Za posodobljene informacije o članstvu v schengenskem območju glej spletno mesto Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve.

notranja zaščita

internal protection

Koncept, da prosilec ne potrebuje mednarodne zaščite, če v delu izvorne države (a) ni razlogov za utemeljeni strah pred preganjanjem ali za utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo, ali (b) ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo ter lahko varno in zakonito potuje v ta del države ter ima dostop do tega dela države in se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo v njem nastanil.

Opombe

Ocena, ali je v izvorni državi na voljo možnost notranje zaščite, je del ocene prošnje za mednarodno zaščito in mora upoštevati vse okoliščine posameznega primera. To oceno je treba opraviti glede na razmere v kraju premestitve (vključno z osnovnimi človekovimi pravicami, varnostnimi razmerami, socialno-ekonomskimi razmerami, nastanitvijo, dostopom do zdravstvenih ustanov), da se ugotovi, kakšen vpliv bi imela nastanitev v predlaganem kraju premestitve na tega posameznika in ali bi ta posameznik lahko živel razmeroma normalno življenje brez nepotrebnih težav. Za dodatne informacije glej UNHCR: Guidelines on international protection: Internal Flight or Relocation Alternative within the Context of Article 1A(2) of the 1951 Convention and/or 1967 Protocol relating to the Status of Refugees, julij 2003.

notranje razseljena oseba

internally displaced person

Oseba ali skupine oseb, ki so bile prisiljene pobegniti ali zapustiti svoje domove ali kraje običajnega prebivališča, zlasti zaradi oboroženih spopadov, vsesplošnega nasilja, kršitev človekovih pravic ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, ali da bi se jim izognile, in ki niso prečkale mednarodno priznane državne meje.

Opombe

Za več informacij glej spletno stran Centra za spremljanje notranje razseljenosti (IDMC).

novi pakt o migracijah in azilu

New Pact on Migration and Asylum

Skupni evropski okvir za upravljanje migracij in azila združuje politiko na področjih migracije, azila, integracije in upravljanja meja.

Opombe (2)
  1. Pakt določa nov okvir, ki zagotavlja, da vse države članice EU ustrezno spoštujejo načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti v primerih, ko nacionalni azilni sistemi ene države članice EU ali več držav članic EU niso sposobni obvladati izrednih razmer, za katere je značilen nenaden prihod državljanov tretjih držav, in zagotavljati dobro delujočega sistema EU za upravljanje migracij.
  2. Njegovi cilji so: zanesljivo in pravično upravljanje zunanjih meja, vključno z identifikacijskimi, zdravstvenimi in varnostnimi pregledi; pravična in učinkovita pravila o azilu, poenostavitev azilnega postopka in postopka vračanja; novi solidarnostni mehanizem za primere iskanja in reševanja, ob pritiskih in v obdobju kriz; odločnejše predvidevanje, pripravljenost na krize in odzivanje nanje; učinkovita politika vračanja in usklajene metode pri vračanju na ravni EU; celovito vodenje na ravni EU za boljše upravljanje in izvajanje azilne in migracijske politike; vzajemno koristna partnerstva s ključnimi tretjimi izvornimi državami in državami tranzita; razvoj trajnostnih zakonitih poti za tiste, ki potrebujejo zaščito, in privabljanje talentov v EU ter podpiranje učinkovitih politik vključevanja.

nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko

European Union Emergency Trust Fund for Africa (EUTF for Africa)

Cilj sklada je spodbujati stabilnost v številnih afriških državah, ki so ob glavnih migracijskih poteh v Evropo, in prispevati k boljšemu upravljanju migracij z odpravljanjem temeljnih vzrokov za destabilizacijo, prisilno razseljevanje in nedovoljene migracije ter s spodbujanjem gospodarskih in enakih možnosti, varnosti in razvoja ter tesnejšega sodelovanja med Afriko in EU na področju nadzora migracij, vračanja in ponovnega sprejema.

Opombe (2)
  1. Nujni skrbniški sklad EU za Afriko so na vrhu v Valletti 12. novembra 2015 uradno ustanovile države članice EU, Švica, Norveška in 23 afriških držav (regija Sahel in Čadsko jezero, Afriški rog in Severna Afrika).
  2. Osredotoča se na ta področja: a) gospodarski programi s posebnim poudarkom na ustvarjanju delovnih mest; b) projekti odpornosti, usmerjeni v izboljšanje prehranske varnosti ter zagotavljanje storitev za lokalne skupnosti in begunce; c) upravljanje migracij, vključno z bojem proti nedovoljenim migracijam in tihotapljenju migrantov, vračanjem, ponovnim sprejemom in ponovnim vključevanjem, mednarodno zaščito in azilom, zakonitimi migracijami in mobilnostjo; d) upravljanje in varnost, vključno z ukrepi na področju pravne države, varnosti in razvoja, upravljanja meja in sistemov za preprečevanje spopadov.

nujni sprejem

emergency admission

Sprejem s preselitvijo ali humanitarnim sprejemom oseb, ki nujno potrebujejo pravno ali fizično zaščito ali takojšnjo zdravstveno oskrbo.

Opombe (2)
  1. V skladu z Uredbo (EU) 2024/1350 (uredba o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in humanitarni sprejem) bi morala biti preselitev prednostna oblika sprejema, ki jo po potrebi za upoštevanje posebnih okoliščin dopolnjujeta humanitarni sprejem in nujni sprejem.
  2. Pri nujnem sprejemu bi bilo treba ocenjevanje zahtev za sprejem, določenih na podlagi Uredbe (EU) 2024/1350, pospešiti, pri čemer ni nujno, da je vezano na območja ali tretje države, iz katerih naj bi potekal sprejem. Države članice EU morajo odločitev sprejeti čim prej in si prizadevati, da to storijo najpozneje v enem mesecu od dneva registracije.

obdobje za premislek

reflection period

Obdobje, določeno v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se odobri državljanom tretjih držav, uradno prepoznanim kot žrtve trgovine z ljudmi, v katerem si lahko žrtev opomore in se izogne vplivu storilcev kaznivih dejanj, da lahko sprejme informirano odločitev o sodelovanju s pristojnimi organi (ali ne).

Opombe

Ta izraz se nanaša zlasti na trgovino z ljudmi, čeprav se »obdobje za premislek« lahko uporablja tudi v drugih nacionalnih okvirih z manj določenim pomenom.

običajno prebivališče

usual residence

Kraj, v katerem oseba običajno preživi svoj dnevni počitek, ne glede na začasno odsotnost za namene rekreacije, počitnic, obiskov pri prijateljih in sorodnikih, dela, zdravljenja ali verskega romanja, ali če to ne obstaja, kraj, kjer ima oseba zakonito ali registrirano prebivališče.

obmejni delavec

frontier worker

Na ravni EU: delavec, ki je zaposlen na obmejnem območju države članice EU, vendar se vsak dan ali vsaj enkrat na teden vrača na obmejno območje sosednje države, v kateri prebiva in katere državljan je.

Opombe (2)
  1. Opredelitev zajema zlasti državljane tretjih držav, ki vstopajo v Evropsko unijo iz sosednje tretje države, v kateri prebivajo.
  2. V nasprotju s »čezmejnimi delavci« obmejni delavci delajo na obmejnem območju sosednje države.

obmejni prebivalec

border resident

V zvezi z migracijami v EU: državljan tretje države, ki zakonito prebiva na obmejnem območju države, sosede države članice EU, za obdobje, določeno v dvostranskem sporazumu med državo/-ami članico/-ami EU in sosednjo tretjo državo, kar je najmanj eno leto.

obmejni promet

local border traffic

Redno prehajanje zunanje kopenske meje obmejnih prebivalcev, na primer zaradi prebivanja na obmejnem območju iz socialnih, kulturnih ali gospodarskih razlogov ali zaradi družinskih vezi, za obdobje, ki ne presega treh mesecev.

obmejno območje

border area

Območje, ki se ne razteza več kot 30 kilometrov od meje.

Opombe

Na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbe (ES) št. 1931/2006 (uredba o obmejnem prometu) lahko država članica EU določi lokalna upravna območja, ki se v dvostranskih sporazumih s sosednjo tretjo državo ali sosednjimi tretjimi državami štejejo za »obmejna območja«. Če je del takšnega območja od mejne črte oddaljen od 30 do 50 kilometrov, se kljub temu šteje za del obmejnega območja.

obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito

examination of an application for international protection

Kakršna koli obravnava prošnje za mednarodno zaščito ali odločitev ali sklep v zvezi s tako prošnjo za mednarodno zaščito pri pristojnem organu v skladu z Direktivo 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih) in Direktivo 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih), razen postopkov določanja odgovorne države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III).

obrazec za preverjanje

screening form

Obrazec, ki ga organi za preverjanje izpolnijo v okviru preverjanja državljanov tretjih držav, ki nedovoljeno prečkajo zunanjo mejo (preverjanje na zunanji meji) ali so prijeti na ozemlju države članice EU (preverjanje na ozemlju).

Opombe (3)
  1. Obrazec za preverjanje je bistveni sestavni del postopka preverjanja in med drugim vsebuje te informacije: ime, navedbo državljanstev ali apatridnosti ter potne listine ali osebne dokumente, ki jih ima državljan tretje države pri sebi; informacije o predhodnem zdravstvenem pregledu in predhodnem pregledu ranljivosti ter o tem, ali je državljan tretje države vložil prošnjo za mednarodno zaščito; razlog za nezakoniti prihod ali vstop in informacije o prepotovanih poteh, vključno s kraji prejšnjega prebivališča in tretjimi tranzitnimi državami; tretje države, v katerih je bilo za mednarodno zaščito morda zaprošeno ali je bila ta priznana, ter o predvidenem namembnem kraju v Evropski uniji;
  2. Informacije iz obrazca so osebi, na katero se nanašajo, na voljo v papirni ali elektronski obliki.
  3. Izpolnjeni obrazec za preverjanje se pošlje organom, h katerim bo državljan tretje države napoten.

Observatorij afriških, karibskih in pacifiških držav za migracije

Africa Caribbean Pacific (ACP) Observatory on Migration

Referenčna mreža raziskovalnih ustanov in državnih subjektov na področju migracij v šestih regijah afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), in sicer Zahodna Afrika, Osrednja Afrika, Vzhodna Afrika, Južna Afrika, Karibi in Pacifik, ki je vzpostavljena za pridobivanju podatkov o migracijskih tokovih med južnimi državami AKP (jug–jug) za civilno družbo in oblikovalce politik ter krepitvi raziskovalnih zmogljivosti v državah AKP z mrežnim povezovanjem in sodelovanjem med organizacijami.

Opombe (3)
  1. AKP je bil ustanovljen leta 2010 na pobudo sekretariata držav AKP. Pooblastila ga je Mednarodna organizacija za migracije (IOM), financira pa ga Evropska unija s finančno podporo Švice.
  2. Dejavnosti se izvajajo v 12 pilotnih državah (Angola, Kamerun, Demokratična republika Kongo, Haiti, Kenija, Lesoto, Nigerija, Papua Nova Gvineja, Senegal, Tanzanija, Vzhodni Timor ter Trinidad in Tobago). https://www.oacps.org/
  3. Za več informacij glej spletno stran Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS).

obtičali migrant

stranded migrant

Migrant, ki je bil iz razlogov, na katere ni imel vpliva, nehote prisiljen ostati v državi.

Opombe

1. Za izraz »obtičali migrant« ni pravne opredelitve, vendar ga strokovnjaki in organizacije, kot je Mednarodna organizacija za migracije (IOM), uporabljajo od leta 2006. Po navedbah Unesca lahko migranti obtičijo zaradi razmer v izvorni državi, dolgotrajnega pridržanja ali praktičnih težav. Obtičali migranti so lahko posamezniki, katerih prošnja za priznanje statusa begunca je bila zavrnjena. 3.Za več informacij glej priročnik UNESCO People on the Move Handbook.

obvestilo o predaji

transfer notification

V okviru dublinske uredbe: uradno obvestilo, ki ga pristojni organ države članice EU prosilke pošlje prosilcu za mednarodno zaščito, v katerem ga pravočasno in v jeziku, ki ga prosilec razume, obvesti o odločitvi o njegovi predaji v državo članico EU, odgovorno za obravnavo njegove prošnje.

obveznost javljanja

obligation to report

V okviru vračanja obveznost migranta/državljana tretje države, za katerega velja odločba o vrnitvi, da se med čakanjem na odstranitev iz države redno javlja (najbližjemu) policijskemu organu ali organu za priseljevanje ali sodišču.

Opombe (3)
  1. To je ena od pogostejših alternativ pridržanju v nacionalni zakonodaji držav članic EU. Obveznost dnevnega, dvotedenskega, tedenskega ali celo manj pogostega javljanja se lahko naloži kot dodatna zahteva k obveznosti prebivanja na določenem kraju. Z odredbo o nadzoru se lahko od tujca zahteva tudi izročitev potnega lista ali drugega osebnega dokumenta.
  2. Izraz se uporablja tudi v okviru pridržanja zaradi obveznosti javljanja oseb, ki čakajo na kazensko preiskavo ali so odpuščene iz zapora.
  3. V okviru mednarodne zaščite lahko obveznost sodelovanja vključuje dolžnost migrantov, da se javijo pristojnim organom ali se pri njih osebno zglasijo ali jih obvestijo o svojem trenutnem kraju prebivanja ali naslovu.

obveznost sodelovanja

obligation to cooperate

Obveznost sodelovanja s pristojnimi organi, ki jo prosilcu za mednarodno zaščito naložijo države članice EU, če so te obveznosti potrebne za obravnavo prošnje.

Opombe (2)
  1. Te lahko vključujejo obveznosti prosilcev, da: a) se morajo javljati pristojnim organom ali se pri njih osebno zglasiti, in sicer bodisi nemudoma bodisi ob določenem času; b) morajo izročiti dokumente, s katerimi razpolagajo in ki so pomembni za obravnavanje prošnje, kot so na primer njihovi potni listi; c) morajo pristojnim organom sporočati svoje trenutno prebivališče ali naslov; d) pristojni organi lahko preiščejo prosilca in predmete, ki jih ima pri sebi; e) lahko pristojni organi fotografirajo prosilca in da f) lahko pristojni organi posnamejo prosilčeve ustne izjave.
  2. Direktiva 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih) omogoča uporabo pospešenih postopkov v primerih, ko prosilci niso izpolnili svojih obveznosti.

ocena verodostojnosti

credibility assessment

Zbiranje ustreznih informacij od prosilca za mednarodno zaščito in njihova proučitev glede na informacije, ki so na voljo pristojni uradni osebi v postopku mednarodne zaščite, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.

Opombe (2)
  1. Ocena verodostojnosti se opravlja tudi pri presoji prošenj za vizum ali drug status priseljenca, da se ugotovi, ali so prosilčeve informacije dosledne in verjetne (glej opredelitev izraza »ocena verodostojnosti« v Glosarju migracij IOM, 2019).
  2. Prošnja se šteje za verodostojno, kadar prosilec navede trditve, ki so razumljive, verjetne in niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi ter jim je zato ob upoštevanju vseh vidikov mogoče verjeti.

očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito

manifestly unfounded application for international protection

Na svetovni ravni: prošnja, ki a) ni povezana z merili za priznanje statusa begunca, določenimi v odstavku A2 1. člena ženevske konvencije o beguncih in protokola niti z drugimi merili, ki upravičujejo priznanje azila, ali b) je očitno goljufiva, saj temelji na namernem poskusu zavajanja organov, ki določajo status begunca. Na ravni EU: neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic EU šteje za očitno neutemeljeno v eni od teh okoliščin: prosilec je navedel samo okoliščine, ki niso pomembne za proučitev, ali izpolnjuje pogoje kot upravičenec do mednarodne zaščite; prosilec prihaja iz varne izvorne države; prosilec iz resnih razlogov pomeni grožnjo za nacionalno varnost ali javni red ali prošnja temelji na namerni prevari ali zlorabi postopka mednarodne zaščite, kot je podrobneje opisano v okoliščinah, navedenih v točkah c–i osmega odstavka 31. člena Direktive 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih).

Opombe (2)
  1. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) v sklepu izvršnega odbora št. 30 navaja, da morajo biti v postopkih za prošnje, ki se štejejo za očitno neutemeljene, zagotovljena potrebna postopkovna jamstva, vključno s predhodnim svetovanjem v ustreznem jeziku, z izčrpnim osebnim razgovorom z usposobljenim uradnikom, odgovornostjo pristojnega azilnega organa za ugotavljanje očitne neutemeljenosti prošnje in z možnostjo zahtevati revizijo negativnih odločitev.
  2. Nadaljnje okoliščine v skladu s točkami c–i osmega odstavka 31. člena Direktive 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih) so: c) prosilec je zavajal organe tako, da je dajal napačne informacije ali dokumente ali zamolčal pomembne informacije ali dokumente o svoji identiteti in/ali državljanstvu, ki bi lahko negativno vplivali na odločitev; d) verjetno je, da je prosilec zlonamerno uničil ali odsvojil osebni dokument ali potno listino, ki bi pomagala pri ugotavljanju njegove identitete ali državljanstva; e) prosilčeve navedbe so očitno nedosledne in protislovne, očitno lažne ali očitno malo verjetne in v nasprotju z dovolj preverjenimi informacijami o izvorni državi, zaradi česar je njegova prošnja očitno neprepričljiva glede trditve, da prosilec izpolnjuje pogoje kot upravičenec do mednarodne zaščite; f) prosilec je vložil naknadno prošnjo za mednarodno zaščito, ki ni dopustna; g) prosilec je podal prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil izvršitev prejšnje ali skorajšnje odločbe, na podlagi katere bi moral biti odstranjen; h) prosilec je nezakonito vstopil na ozemlje države članice EU ali protipravno podaljšal svoje bivanje in se brez pravega razloga ni javil oblastem ali ni podal prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času glede na okoliščine njegovega vstopa; i) prosilec noče izpolniti obveznosti v zvezi z oddajo prstnih odtisov v skladu z Uredbo (EU) št. 603/2013 (uredba o sistemu Eurodac) za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III). 2. Prošnje za mednarodno zaščito v zgoraj navedenih okoliščinah, ki so v nacionalni zakonodaji opredeljene kot »očitno neutemeljene«, se lahko obravnavajo po pospešenih postopkih in/ali se obravnavajo na meji ali v tranzitnih območjih v skladu z osnovnimi načeli in jamstvi iz II. poglavja prenovljene direktive o azilnih postopkih. V skladu z uvodno izjavo 21 iste direktive ponarejeni dokumenti, odsotnost dokumentov ali nedosledne izjave ne pomenijo nujno, da je prošnja očitno neutemeljena ali da ne izpolnjuje meril za priznanje mednarodne zaščite.

Odbor na visoki ravni za preselitev in humanitarni sprejem

High-Level Resettlement and Humanitarian Admission Committee

Odbor, ki Evropski komisiji svetuje o vprašanjih, povezanih z izvajanjem okvira Unije za preselitev in humanitarni sprejem.

Opombe (3)
  1. Odboru na visoki ravni za preselitev in humanitarni sprejem predseduje Evropska komisija, sestavljajo pa ga predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije, Evropske komisije in držav članic EU. Agencija Evropske unije za azil (EUAA), Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) so vabljeni na sestanke odbora na visoki ravni. Na sestanke so lahko vabljene tudi druge ustrezne organizacije, vključno z organizacijami civilne družbe, glede na področje njihovega strokovnega znanja.
  2. Odbor na visoki ravni Evropski komisiji med drugim svetuje glede priporočenega števila oseb za sprejem ter glede območij ali tretjih držav, iz katerih naj bi potekala preselitev in/ali humanitarni sprejem, pri čemer upošteva napoved UNHCR glede potreb po preselitvi v svetovnem merilu.
  3. Odbor na visoki ravni se sestane vsaj enkrat letno, po potrebi tudi na povabilo Evropske komisije ali zahtevo države članice EU ali Evropskega parlamenta. Evropska komisija po izidu srečanj odbora na visoki ravni pozove države članice EU, naj prostovoljno navedejo podrobnosti o svojem sodelovanju in prispevku. Odbor na visoki ravni lahko tudi daje priporočila.

odgovornost prevoznikov

carriers’ liability

V zvezi z migracijami: obveznost prevoznikov, da vrnejo državljane tretjih držav, ki nimajo potrebnih potnih listin za vstop v državo članico EU/schengensko državo prihoda.

Opombe (2)
  1. Prevozniki, ki ne morejo vrniti državljana tretje države, čigar vstop je bil zavrnjen, morajo na svoje stroške nemudoma zagotoviti drug način prevoza, če takojšnji prevoz ni mogoč, pa so odgovorni za stroške prebivanja in vrnitve državljanov tretjih držav v neschengensko državo.
  2. Čeprav Irska ni del schengenskega območja, je izrazila željo, da bi sodelovala pri nekaterih vidikih schengenskega pravnega reda na podlagi Sklepa Sveta 2002/192/ES, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, vključno s 26. členom schengenske konvencije.

odločba o izgonu

expulsion decision

Upravna ali sodna odločba, ki določa pravno podlago za izgon.

Opombe (2)
  1. Odločbo lahko sprejme pristojni upravni (ali sodni) organ države članice EU izdajateljice.
  2. V Nemčiji se uporablja samo nalog za izgon, medtem ko se odločba o izgonu in nalog za izgon razumeta enako. V Romuniji o izgonu odloča samo sodišče, in ne upravni organ.

odločba o odstranitvi

removal order

Upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja odstranitev.

Opombe

V nekaterih državah članicah EU se lahko odločba o vrnitvi in odločba o odstranitvi izdata v okviru enega upravnega ali sodnega akta, kakor je določeno v njihovi nacionalni zakonodaji.