Sofinancira Evropska unija

Slovar migracijskih pojmov

Razlage pojmov o migracijah in mednarodni zaščiti v slovenskem in angleškem jeziku. Poiščite pojem ali brskajte po abecedi.

597 gesel · Stran 12/24

Seznam gesel

odločba o vrnitvi

return decision

Upravna ali sodna odločba ali akt, s katerim se ugotovi ali razglasi, da je prebivanje državljana tretje države nezakonito, in se mu naloži ali določi obveznost vrnitve.

Opombe

V nekaterih državah članicah EU se lahko odločba o vrnitvi in odločba o odstranitvi izdata v okviru enega upravnega ali sodnega akta, kakor je določeno v njihovi nacionalni zakonodaji.

odlog odstranitve

postponement of removal

(Začasna) odložitev odstranitve državljana tretje države, ki je prejel odločbo o vrnitvi, vendar njegova odstranitev ni mogoča bodisi iz humanitarnih razlogov (ker bi njegova odstranitev kršila načelo nevračanja ali zaradi fizičnega ali duševnega stanja državljana tretje države) bodisi iz tehničnih razlogov (kot je pomanjkanje prevoznih zmogljivosti ali neizvedljivost odstranitve zaradi pomanjkanja identifikacijskih podatkov ali zavrnitve izvorne države, da sprejme osebo), in sicer za toliko časa, dokler je odobren učinek odloga v skladu z drugim odstavkom 13. člena Direktive 2008/115/ES (direktiva o vračanju).

Opombe (3)
  1. Status dopuščenega bivanja je podeljen v številnih državah članicah EU z različnimi opredelitvami in urejen z različnimi pravnimi instrumenti. Dopuščenost (toleriranje) je le začasna odložitev odstranitve.
  2. V več državah članicah EU se izraz »dopuščeno bivanje« uradno ne uporablja več in ga je po prenosu Direktive 2008/115/ES (direktiva o vračanju) nadomestil izraz »odlog odstranitve«.
  3. Za več informacij glej EMN: Alternatives to Detention, 2014.

odložilni učinek

suspensive effect

Posledica pritožbe, ki zadrži izvršljivost izpodbijane odločbe in pritožniku dovoljuje, da do zaključka postopka ostane v državi gostiteljici.

Opombe (2)
  1. Direktiva 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih) v 9. členu priznava prosilcem samodejno pravico ostati v državi članici izključno zaradi postopka, dokler organ za presojo ne izda odločbe v postopku na prvi stopnji, ter v tretjem odstavku 46. člena – v skladu z mednarodno begunsko zakonodajo in sodno prakso evropskih sodišč – samodejno pravico prosilcem, ki se pritožijo zoper zavrnilne odločbe, da ostanejo na ozemlju zadevne države članice EU.
  2. V nekaterih primerih (navedenih v 6. točki 46. člena Direktive 2013/32/EU), kot so odločbe o očitni neutemeljenosti prošnje v skladu s členom 32(2) ali odločbe o neutemeljenosti prošnje po obravnavi v skladu s členom 31(8), pritožba samodejno ne zadrži izvršitve. Vendar ostaja možnost, da se pri sodišču ali tribunalu prve stopnje zaprosi za pravico ostati na ozemlju, dokler ni sprejeta odločba na drugi stopnji (člen 46(3) Direktive 2013/32/EU).

odrasla oseba

adult

Vsak človek, star 18 let ali več (razen če se polnoletnost doseže pozneje po pravu, ki velja za odraslo osebo).

Opombe

Odraslost je lahko opredeljena z vidika biologije, duševne razvitosti odraslih, prava, osebnega značaja ali družbenega položaja. V tem glosarju je uporabljena pravna opredelitev.

odstranitev

removal

Na svetovni ravni: dejanje države pri uresničevanju njene suverenosti, ko odstrani tujca s svojega ozemlja na določeni kraj po zavrnitvi sprejema ali prenehanju dovoljenja za prebivanje. Na ravni EU: izvršitev obveznosti vrnitve, in sicer fizični prevoz iz države članice EU.

Opombe (3)
  1. Po zakonodaji EU je odstranitev posebna oblika prisilne vrnitve.
  2. Čeprav se deportacija in odstranitev pogosto razumeta kot sopomenki, se deportacija ne uporablja kot pravni izraz v vseh državah članicah EU (samo Nemčija, Finska, Irska in Združeno kraljestvo imajo v svoji zakonodaji opredelitev »deportacije«) in jo javnost uporablja le kot splošni pojem, včasih z negativno konotacijo. Zaradi teh razlik je najprimernejši izraz »odstranitev«.
  3. V Nemčiji sta deportacija in odstranitev opredeljeni v zakonodaji (57. in 58. člen Zakona o prebivališču) ter imata različen pomen. Na Finskem je deportacija sopomenka za odstranitev le v primerih, ko gre za tujega državljana, ki: – prebiva v državi na podlagi dovoljenja za prebivanje za določen čas ali dovoljenja za stalno prebivanje, ki ga izdajo finski organi; – prebiva v državi in ima prijavljeno prebivališče, kot je določeno v tem zakonu; ali – še naprej prebiva v državi, potem ko mu je potekla veljavnost dovoljenja za prebivanje, prijavljenega prebivališča ali dovoljenja za prebivanje (143. člen finskega Zakona o tujcih).

odvzem mednarodne zaščite

withdrawal of international protection

Odločba pristojnega organa o preklicu, odpravi ali zavrnitvi podaljšanja statusa begunca ali subsidiarne zaščite osebe v skladu z Direktivo 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih).

odvzem statusa begunca

withdrawal of refugee status

Odločba pristojnega organa o preklicu, odpravi ali zavrnitvi podaljšanja statusa begunca ali subsidiarne zaščite osebe v skladu z Direktivo 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih).

okoljski migrant

environmental migrant

Oseba, ki je zaradi prepričljivih razlogov nenadnih ali napredujočih sprememb v okolju, ki škodljivo vplivajo na njeno življenje ali življenjske razmere, prisiljena zapustiti svoj dom ali se za to odloči, bodisi začasno ali trajno, ter se preseli, bodisi v svoji državi ali čez mednarodno mejo.

Opombe (5)
  1. Za zdaj ni mednarodnega soglasja o terminologiji za osebe ali skupine oseb, ki se preselijo zaradi razlogov, povezanih z okoljem.
  2. Okoljske migracije pogosto povzroči več dejavnikov, zato so razmerja med vzroki in posledicami zapletena in večplastna. Različne stopnje sile in dejavnikov vpliva otežujejo opredelitev teh selitev kot migracij ali razselitev, zlasti kadar ljudje bežijo pred nesrečami in poslabšanjem okolja. Izbrana opredelitev IOM je namenoma široka in prilagodljiva, da zajame raznolik razpon selitev prebivalstva zaradi vseh vrst okoljskih dejavnikov. Vključuje različne oblike okoljskih selitev: prisilno razselitev in prostovoljno (preventivno) migracijo, začasno in trajno, notranjo in mednarodno selitev, selitve posameznikov in skupne selitve, bližnje in daljne selitve. Značilnosti, trajanje in obseg okoljskih migracij so odvisni tudi od tega, ali te potekajo zaradi počasnih dogodkov in procesov (višanje morske gladine, naraščajoče temperature, degradacija tal itd.) ali nenadnih dogodkov in procesov (poplave, cikloni, neurja itd.) ali poslabšanja okolja (krčenje gozdov, onesnaževanje) in nesreč (jedrska ali industrijska nesreča) zaradi dejavnosti človeka, ki se poslabšajo zaradi škodljivih učinkov podnebnih sprememb in poslabšanja okolja.
  3. Ločimo med okoljskimi migranti in okoljsko razseljenimi osebami. Okoljsko razseljene osebe so posamezniki, ki so se prisiljeni preseliti zaradi nenadnih dogodkov, postopnih ali počasnih podnebnih sprememb ali poslabšanja okolja in nesreč, ki jih povzroči človek. Prisilna migracija se pojavi, ko obseg vpliva okoljske nesreče preseže zmožnost prizadete skupnosti ali družbe, da jo obvlada s svojimi sredstvi. Opredelitev nesreče iz pobude Nansen je podlaga za razlikovanje med okoljsko razselitvijo in migracijo. Ključna za razlikovanje je stroga opredelitev okoljsko razseljenih oseb v okviru prisilnih migracij, kar je v skladu z opredelitvijo razselitve. Za več informacij glej: Za več informacij glej: IOM: Facts, Policies and Practices, 2017.
  4. Nekateri viri okoljsko razseljene osebe imenujejo okoljski begunci, kar se šteje za napačno uporabo izraza »begunec«, saj ne ustrezajo opredelitvi beguncev v strogem pomenu opredelitve v oddelku A 1. člena ženevske konvencije o beguncih in protokola. Za več informacij glej: UNHCR: Legal considerations regarding claims for international protection made in the context of the adverse effects of climate change and disasters, 2020.
  5. Za več informacij glej: Svet Evrope, Parlamentarna skupščina: Environmentally induced migration and displacement: a 21st-century challenge, Resolucija 1655 (2009) in EMN Inform: Displacement and migration related to disasters, climate change and environmental degradation, 2023.

okoljsko razseljena oseba

environmentally displaced person

Oseba, ki je zaradi nenadnih in hudih okoljskih sprememb prisiljena v migracijo.

Opombe

Okoljsko razseljene osebe se včasih imenujejo okoljski begunci, vendar je to napačna uporaba izraza »begunec«, saj niso begunci v strogem pomenu opredelitve v oddelku A 1. člena ženevske konvencije o beguncih in protokola, čeprav je njihova migracija prisilna.

okvir Unije za preselitev in humanitarni sprejem

Union Resettlement and Humanitarian Admission Framework

Okvir za sprejem državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva na ozemlje držav članic EU z namenom, da se jim prizna: a) mednarodna zaščita ali b) humanitarni status na podlagi nacionalnega prava, ki zagotavlja pravice in obveznosti, enakovredne tistim, določenim za upravičence do subsidiarne zaščite.

Opombe (4)
  1. Okvir Unije za preselitev in humanitarni sprejem (okvir Unije) določa zakonit in varen prihod državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki potrebujejo zaščito in izpolnjujejo pogoje za sprejem na ozemlje države članice EU. Načrt Unije za preselitev in humanitarni sprejem določa skupno število oseb, ki potrebujejo zaščito in naj bi bile v dveletnem obdobju sprejete v EU, ter vključuje navedbe o prispevku posamezne države članice EU in natančno opredelitev območij ali tretjih držav, iz katerih naj bi potekal sprejem.
  2. Okvir Unije določa enotni postopek za preselitev in humanitarni sprejem, vključno s skupnimi merili za sprejem in z razlogi za zavrnitev sprejema ter s skupnimi načeli glede priznanja statusa sprejetim osebam, s čimer se zmanjšujejo razlike med uveljavljenimi nacionalnimi praksami in izboljšuje učinkovitost. Sodelovanje držav članic EU pri načrtu Unije za preselitev in humanitarni sprejem je prostovoljno.
  3. Okvir Unije državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva ne daje pravice, da zaprosijo za sprejem ali da jim država članica sprejem odobri, niti državam članicam ne nalaga obveznosti, da sprejmejo državljana tretje države ali osebo brez državljanstva.
  4. S prispevkom okvira Unije k zadovoljevanju potreb na področju preselitev in humanitarnega sprejema v svetovnem merilu se želi okrepiti partnerstvo Evropske unije s tretjimi državami, da bi se pokazala solidarnost z državami na območjih, na katera je bilo razseljenih veliko oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in sicer z zmanjševanjem pritiska na te države, s krepitvijo njihovih zmogljivosti za izboljšanje pogojev pri sprejemu in mednarodni zaščiti ter z zmanjševanjem nedovoljenega in nevarnega nadaljnjega gibanja državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

operacija iskanja in reševanja

search and rescue (SAR) operation

Na svetovni ravni: nudenje pomoči osebam v stiski na morju ne glede na državljanstvo ali status take osebe ali okoliščine, v katerih se je znašla, v skladu z veljavnim pomorskim pravom in konvencijami. Na ravni EU: delovanje držav članic EU, da v skladu z mednarodnim pravom in spoštovanjem temeljnih pravic ponudijo pomoč vsem plovilom ali osebam v stiski na morju ne glede na državljanstvo ali status te osebe ali okoliščine, v katerih se je znašla.

Opombe (3)
  1. Storitve v okviru operacij iskanja in reševanja v konvenciji so opredeljene kot: »spremljanje nevarnosti, obveščanje, usklajevanje ter iskanje in reševanje, vključno z zdravniškim svetovanjem, osnovno zdravstveno pomočjo ali evakuacijo ob uporabi javnih in zasebnih sredstev, vključno s sodelovanjem letal, ladij ter drugih plovil in naprav«.
  2. Nevladne organizacije (NVO) pod vodstvom civilne družbe, ki sodelujejo v operacijah iskanja in reševanja, so objavile prostovoljne minimalne standarde, katerih namen je – zagotoviti, da se njihove dejavnosti izvajajo v podporo temeljni pravici do dostojnega življenja, pravici do humanitarne pomoči pri zaščiti življenja ter pravici do osebne zaščite in varnosti za vse osebe v stiski na morju na podlagi pravnih zahtev uveljavljenega mednarodnega pomorskega prava; – okrepiti skupno usklajevanje in sodelovanje pri operacijah iskanja in reševanja v Sredozemlju s čim večjim številom zainteresiranih strani, vključno z vzpostavljenimi centri za usklajevanje reševanja, evropskimi institucijami, agencijami, ladjarskimi in ribiškimi združenji ter vojaškimi silami (za dodatne informacije glej: Prostovoljni kodeks ravnanja za operacije iskanja in reševanja, ki jih izvajajo nevladne organizacije civilne družbe v Sredozemskem morju, prva izdaja, februar 2017) (Voluntary Code of Conduct for Search and Rescue operations undertaken by civil society NGOs in the Mediterranean Sea, First Edition, February 2017).
  3. Za dodatne informacije o ustreznih pravnih določbah in praktičnih postopkih za zagotovitev hitrega izkrcanja preživelih v reševalnih operacijah glej brošuro Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce: Reševanje na morju: vodnik po načelih in praksi za migrante in begunce. (Rescue at sea: a guide to principles and practice as applied to migrants and refugees).

operacija vračanja

return operation

Operacija, ki jo usklajuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo in ki vključuje tehnično in operativno okrepitev, ki jo zagotavlja ena država članica EU ali več držav članic EU, v okviru katere se prisilno ali prostovoljno vračajo osebe v postopku vračanja iz ene ali več držav članic EU.

Opombe (2)
  1. Večina držav članic EU, Švica in Norveška organizirajo postopke vračanja individualno na nacionalni ravni. Vendar pa je mogoče, da dve državi ali več držav organizira skupno operacijo vračanja.
  2. V skladu z 28. členom Uredbe (EU) 2016/1624 (uredba o evropski mejni in obalni straži) Evropska agencija za mejno in obalno stražo zagotovi potrebno pomoč in na zahtevo sodelujoče države članice EU ali več sodelujočih držav članic EU ali na lastno pobudo zagotovi usklajevanje ali organizacijo skupnih operacij vračanja, tudi z najemom zrakoplova.

organ za presojo

determining authority

V zvezi z mednarodno zaščito: parasodni ali upravni organ v državi članici EU, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in pristojen za odločanje na prvi stopnji v teh zadevah.

organizirana kriminalna združba

organised criminal group

Strukturirana skupina treh oseb ali več, ki v daljšem časovnem obdobju usklajeno deluje z namenom storitve enega ali več hudih kaznivih dejanj.

organizirani kriminal

organised crime

Obsežne in zapletene nezakonite dejavnosti, ki jih izvaja organizirana kriminalna združba.

Opombe

Takšni posli se običajno izvajajo ob brezobzirnem neupoštevanju zakonodaje ter pogosto vključujejo kazniva dejanja zoper življenje in telo, vključno z grožnjami, ustrahovanjem in fizičnim nasiljem.

orodje EU za profiliranje znanj in spretnosti državljanov tretjih držav

EU skills profile tool for third-country nationals

Večjezično spletno orodje za pomoč pri zgodnjem prepoznavanju in dokumentiranju znanja in spretnosti, kvalifikacij in delovnih izkušenj državljanov tretjih držav, ki je podlaga za dajanje nasvetov po meri posameznikom o nadaljnjih korakih za vstop na trg dela in družbeno vključevanje.

Opombe (3)
  1. Evropska komisija je leta 2017 kot del Programa znanja in spretnosti za Evropo razvila orodje za profiliranje znanja in spretnosti za pomoč pri zgodnjem profiliranju znanja in spretnosti državljanov tretjih držav (na primer prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev, migrantov). Februarja 2020 je bilo orodje posodobljeno in kmalu bo postalo sestavni del nove platforme Europass, ki je bila vzpostavljena 1. julija 2020. Za več informacij glej rubriko Znanja, spretnosti in kvalifikacije na spletnem mestu Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, https://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=1412.
  2. Orodje je namenjeno organizacijam, ki ponujajo pomoč državljanom tretjih držav. Pomaga pri evidentiranju znanja in spretnosti, kvalifikacij in delovnih izkušenj državljanov tretjih držav ter pri zagotavljanju individualnega svetovanja o nadaljnjih korakih, kot so napotki za priznanje diplome, vrednotenje znanja in spretnosti, nadaljnje usposabljanje ali podpora pri zaposlovanju. Za lažjo uporabo orodja med državljani tretjih držav je bil pripravljen videoposnetek z napotki, spletno mesto pa je bilo prevedeno v vse jezike EU (razen irščine), arabščino, farsi, paštunščino, kurdski jezik sorani, somalijščino, tigrinjščino in turščino.
  3. Evropska komisija in Evropska fundacija za usposabljanje sta skupaj z državami članicami EU pripravili evropski popis vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja, ki se redno posodablja ter ponuja pregled praks in ureditev vrednotenja v Evropi. Popis je potrdil Svet v priporočilu z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja. Skupaj z evropskimi smernicami za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja iz leta 2009 deluje kot orodje za pomoč državam pri pripravljanju in izvajanju ureditve vrednotenja.

oseba v postopku vračanja

returnee

Oseba, ki se iz države gostiteljice vrne v izvorno državo, državo državljanstva ali običajnega prebivališča, običajno po daljšem obdobju bivanja v državi gostiteljici, prostovoljno ali prisilno, s pomočjo ali spontano.

Opombe

Opredelitev zajema vse skupine migrantov (osebe, ki so v državi prebivale zakonito, in neuspešne prosilce za azil) in različne načine vračanja (na primer prostovoljno, prisilno, s pomočjo in spontano). Ne zajema bivanja, krajšega od treh mesecev (kot so počitniški obiski ali poslovna srečanja in drugi obiski, za katere se običajno šteje, da trajajo manj kot tri mesece).

oseba v postopku vračanja, ki je ni mogoče odstraniti

non-removable returnee

Državljan tretje države, ki nima zakonite pravice do bivanja na ozemlju ene od držav članic EU in za katerega velja odločba o vrnitvi, vendar ga kljub temu iz različnih razlogov ni mogoče takoj vrniti.

Opombe (4)
  1. Ovire za odstranitev so lahko pravne, humanitarne ali praktične narave ali pa so posledica političnih odločitev. Ovire za vrnitev so obravnavane v usmerjeni študiji EMN: Returning Rejected Asylum Seekers: challenges and good practices, 2016.
  2. V skladu 13.2 členom »Priročnika za vračanje« države članice EU niso zavezane izdati dovoljenja za prebivanje osebam v postopku vračanja, ki jih ni mogoče odstraniti, ko postane jasno, da ni več razumne možnosti za odstranitev, vendar pa smejo države članice EU to storiti kadar koli.
  3. Osebe, ki jih ni mogoče odstraniti, vključujejo tudi »nezaželene migrante, ki so v postopku vračanja in jih ni mogoče odstraniti«, ki so izključeni na podlagi oddelka F 1. člena ženevske konvencije o beguncih in protokola in ki jih ni mogoče vrniti zaradi obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.
  4. Kazenske sankcije, katerih namen je odvračanje oseb, ki so v postopku vračanja in jih ni mogoče odstraniti in ki nimajo utemeljenih razlogov za nevračanje, od nezakonitega prebivanja, morajo biti v skladu s temeljnimi pravicami, zlasti tistimi, ki jih zagotavljata Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina EU), ter z načelom sorazmernosti. Direktiva 2008/115/ES (Direktiva o vračanju) omejuje najdaljši čas odvzema prostosti nesodelujočim osebam v postopku vračanja na 18 mesecev. Za več informacij glej »Priročnik o vračanju«.

oseba z migracijskim ozadjem

person with a migratory background

Oseba, ki: (a) se je priselila v državo svojega zdajšnjega stalnega prebivališča in/ali (b) je imela pred tem drugo državljanstvo kot v zdajšnji državi stalnega prebivališča in/ali (c) vsaj eden od njenih staršev je prej vstopil v njihovo zdajšnjo državo prebivališča kot migrant.

Opombe (2)
  1. To je široka opredelitev, katere namen je zajeti vse možnosti za osebo, ki je nekoč migrirala in/ali ima starše, ki so to storili.
  2. Točka (a) lahko vključuje tudi državljana države stalnega prebivališča, ki je prej živel drugje in se je nato vrnil v državo svojega državljanstva.

oseba, ki prekorači dovoljeni čas bivanja

overstayer

V svetovnem okviru oseba, ki ostane v državi dlje od obdobja, za katero je bil odobren vstop. V okviru EU oseba, ki je zakonito vstopila, vendar je nato ostala v državi članici EU dlje od dovoljenega trajanja bivanja brez ustreznega vizuma (običajno 90 dni ali šest mesecev) ali svojega vizuma in/ali dovoljenja za prebivanje.

oseba, ki uporablja tujo identiteto

impostor

Oseba, ki je prevzela identiteto druge osebe, na primer z uporabo pristnih osebnih dokumentov te osebe.

Opombe (2)
  1. Oseba, ki uporablja tujo identiteto, izvaja prevaro s prevzeto identiteto ali imenom ali spremembo svojega telesnega videza. Za uporabo tuje identitete gre tudi v primerih, kadar pristni potni list vsebuje lažni vizum ali žig ali kadar ponarejeni potni list vsebuje pristni vizum. Za dodatne informacije glej Frontex: Best Practice Operational Guidelines for Automated Border Control, 2016.
  2. Najdemo lahko oba zapisa »impostor/imposter«, prim. slovar Cambridge Advanced Learner's Dictionary (2. izdaja). Obe različici se uporabljata v Evropski uniji in državah članicah schengenskega območja.

oseba, premeščena znotraj podjetja

intra-corporate transferee

Državljan tretje države, ki je začasno napoten iz podjetja, katerega sedež je zunaj ozemlja države članice EU in ki ima z državljanom tretje države sklenjeno pogodbo o delu, v subjekt, ki pripada temu podjetju ali isti skupini podjetij in ima sedež na tem ozemlju.

Opombe

Splošni sporazum Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovini s storitvami (GATS) liberalizira trgovino s storitvami, vključno z začasnim gibanjem fizičnih oseb kot izvajalcev storitev. Način 4 se nanaša na prisotnost oseb ene članice STO na ozemlju druge članice zaradi opravljanja storitev. Ne nanaša se na osebe, ki iščejo dostop do trga dela v članici gostiteljici, niti ne vpliva na ukrepe v zvezi z državljanstvom, stalnim prebivališčem ali zaposlitvijo. Za več informacij glej spletno mesto Svetovne trgovinske organizacije.

oseba, upravičena do subsidiarne zaščite

person eligible for subsidiary protection

Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za begunca, a so bili v zvezi z njim izkazani utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi se zadevna oseba, če bi se vrnila v izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva v državo prejšnjega običajnega prebivališča, spoprijela z utemeljenim tveganjem resne škode, kakor je opredeljena v 15. členu Direktive 2011/95/ES (prenovljena direktiva o pogojih), ter za katero se prvi in drugi odstavek 17. člena navedene direktive ne uporabljata in ki ne more ali zaradi takega tveganja noče izkoristiti zaščite te države.

osebni dokument

identity document

Dokument, ki ga izda državni organ posamezniku za dokazovanje njegove identitete.

Opombe (3)
  1. Osebni dokument potrjuje edinstveno državljansko identiteto posameznika in opredeljuje identiteto te osebe v odnosu do države izdajateljice. Vsebuje lahko ime in priimek, imena staršev, starost, datum in kraj rojstva, spol, naslov, poklic, državljanstvo ter druge biografske podatke in dodatne elektronske biometrične podatke, kot so prstni odtisi, fotografije ter meritve obraza, rok ali šarenice.
  2. Osebni dokumenti so na primer osebne izkaznice ali potni listi. V nekaterih državah, na primer Združenem kraljestvu, se kot splošno dokazilo o identiteti uporabljajo vozniška dovoljenja, ki vsebujejo fotografijo imetnika, njegov datum rojstva in naslov prebivališča.
  3. Trenutno ni enotnega osebnega dokumenta na ravni EU, vse države članice EU razen Danske in Irske izdajajo osebne dokumente na nacionalni ravni.

osebni razgovor za mednarodno zaščito

personal interview for international protection

Razgovor s prosilcem o vsebini njegove prošnje za mednarodno zaščito, ki ga mora opraviti osebje organa za presojo.

Opombe (2)
  1. Osebni razgovor se opravi, preden organ za presojo sprejme odločitev, in poteka pod določenimi pogoji, ki so opredeljeni v 15. členu Direktive 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih). Ti pogoji vključujejo: – varovanje zaupnosti in zagotavljanje, da – je oseba, ki vodi razgovor, usposobljena in zmožna upoštevati osebne in splošne okoliščine prošnje; – kadar je mogoče, razgovor s prosilcem vodi oseba istega spola; – se izbere tolmač, ki je sposoben zagotoviti ustrezno komunikacijo med osebo, ki vodi razgovor, in prosilcem; – oseba, ki vodi razgovor, ne nosi vojaške ali policijske uniforme; in – razgovori z mladoletniki potekajo na otroku prijazen način.
  2. Izraz osebni razgovor za mednarodno zaščito se pogosteje imenuje razgovor za azil.