Sofinancira Evropska unija

Slovar migracijskih pojmov

Razlage pojmov o migracijah in mednarodni zaščiti v slovenskem in angleškem jeziku. Poiščite pojem ali brskajte po abecedi.

597 gesel · Stran 18/24

Seznam gesel

razseljena oseba

displaced person

Na svetovni ravni: oseba ali skupine oseb, ki so bile prisiljene pobegniti ali zapustiti svoje domove ali kraje običajnega prebivališča, bodisi čez državno mejo ali v državi, zlasti zaradi oboroženih spopadov, vsesplošnega nasilja, kršitev človekovih pravic ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, ali da bi se jim izognile. Na ravni EU: državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je morala zapustiti izvorno državo ali regijo ali je bila evakuirana, zlasti na poziv mednarodnih organizacij, in ki se zaradi splošnih razmer v tej državi ne more vrniti v varne in trajne razmere ter bi lahko spadala v področje uporabe oddelka A 1. člena ženevske konvencije in protokola ali drugih mednarodnih ali nacionalnih instrumentov, ki zagotavljajo mednarodno zaščito, zlasti: (i) osebe, ki so pobegnile z območij oboroženih spopadov ali endemičnega nasilja; (ii) osebe, ki jim resno grozijo sistematične ali splošne kršitve človekovih pravic ali so že bile njihove žrtve.

referenčni ključ

reference key

Formula za določitev deleža solidarnostnih prispevkov, ki jih mora v okviru solidarnostnega mehanizma zagotoviti vsaka država članica EU.

Opombe

Referenčni ključ temelji na teh merilih za posamezno državo članico EU glede na najnovejše razpoložljive podatke Eurostata: a) število prebivalcev (utež 50 %), b) skupni obseg BDP (utež 50 %).

regionalna pobuda za migracije, azil in begunce

Migration, Asylum, Refugees Regional Initiative (MARRI)

Pobuda, ki je del procesa sodelovanja držav jugovzhodne Evrope in katere cilj je okrepiti regionalno sodelovanje na področju migracij s spodbujanjem izčrpnega, celovitega in skladnega obravnavanja vprašanj migracij, azila, upravljanja meja, vizumske politike in konzularnega sodelovanja, vračanja beguncev in naselitve, da bi izpolnili mednarodne in evropske standarde.

Opombe (3)
  1. Regionalna pobuda za migracije, azil in begunce (MARRI) je nastala leta 2003 v okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo z združitvijo regionalne pobude za vračanje (RRI) ter pobude za migracije in azil (MAI). Od leta 2004 MARRI deluje po dveh mehanizmih: – regionalni forum MARRI, ki zagotavlja politično in okvirno podporo pobudi, ter – regionalni center MARRI v Skopju, ki izvaja praktično sodelovanje in dejavnosti pobude MARRI ter podpira izvajanje sklepov regionalnega foruma.
  2. Glavna prednostna naloga pobude MARRI je krepitev regionalnega sodelovanja na področjih dejavnosti med državami v regiji, ki je pomemben del procesa vključevanja v EU in je v skladu s Solunsko agendo za Zahodni Balkan.
  3. Za več informacij glej spletno mesto MARRI.

regionalni program za razvoj in zaščito

regional development and protection programme (RDPP)

Pobuda za mednarodno zaščito, ki so jo ustanovile Evropska unija in njene države članice za krepitev zmogljivosti tretjih držav v regijah, iz katerih izvirajo številni begunci ali skozi katere prehajajo v tranzitu, da bi izboljšali zaščito beguncev s trajnimi rešitvami, tj. vrnitvijo, lokalnim vključevanjem in preselitvijo.

Opombe (4)
  1. Sporočilo o regionalnih programih zaščite iz leta 2005 (COM(2005) 388 konč.) je regionalne programe zaščite (RPP) navedlo kot novo metodo EU pri režimu mednarodne zaščite. Programe je oblikovala Evropska komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami EU, Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (UNHCR) ter v partnerstvu z državami izvora, tranzita in prvega azila. Programi vključujejo praktične ukrepe, povezane z izboljšanjem splošne zaščite v državi gostiteljici, vzpostavitvijo učinkovitega postopka za ugotavljanje statusa begunca, krepitvijo zmogljivosti in usposabljanjem na področju zaščite za tiste, ki delajo z begunci, ter podpornimi ukrepi v korist lokalne skupnosti, ki gosti begunce.
  2. Prva dva regionalna programa zaščite sta bila namenjena vzhodni Evropi (zlasti Belorusiji, Moldovi in Ukrajini) kot tranzitni regiji in afriški regiji Velikih jezer (zlasti Tanzaniji) kot izvorni regiji. Leta 2010 je Komisija EU uporabila koncept regionalnega programa zaščite za dve novi regiji: Afriški rog (vključno s Kenijo, Jemnom in Džibutijem) ter vzhodno Severno Afriko (Egipt, Libija in Tunizija). Kot odziv na begunsko krizo v Siriji je Komisija EU leta 2013 vzpostavila regionalni program za razvoj in zaščito (RDPP) na Bližnjem vzhodu ter program razširila na razvojne ukrepe.
  3. V okviru evropske agende o migracijah so prednostne regije za preselitev severna Afrika, Afriški rog in Bližnji vzhod, s poudarkom na državah, v katerih se izvajajo regionalni programi za razvoj in zaščito. Regionalni programi za razvoj in zaščito vključujejo sestavino preselitve.
  4. Za več informacij glej opis regionalnih programov zaščite na spletnem mestu Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve, zunanji vidiki.

regularizacija / ureditev statusa (tujcev)

regularisation

Na ravni EU: državni postopek, s katerim se nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav dodeli pravni status.

regulirani poklic

regulated profession

Poklicna dejavnost ali skupina poklicnih dejavnosti, za dostop do katere, za njeno opravljanje ali enega od načinov opravljanja je na podlagi zakonskih, podzakonskih ali upravnih določb neposredno ali posredno treba imeti posebne poklicne kvalifikacije.

Opombe (4)
  1. Direktiva 2005/36/ES se uporablja za vse državljane države članice EU, ki želijo opravljati regulirani poklic v državi članici EU. Državljani tretjih držav so v zvezi z dostopom do reguliranih poklicev obravnavani enako, če se jim priznajo kvalifikacije v skladu s pravili in postopki, ki jih določi država članica EU, v kateri želijo opravljati regulirani poklic.
  2. Točka (i) 2. člena Direktive Sveta 2009/50/ES o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve se prav tako sklicuje na »regulirani poklic«, kakor je opredeljen v točki (a) prvega odstavka 3. člena Direktive 2005/36/ES.
  3. Na splošno se opredelitve reguliranih in nereguliranih poklicev razlikujejo. Zavezujoči postopki priznavanja na splošno veljajo za regulirane poklice. V zvezi z nereguliranimi poklici priznavanje kvalifikacij ni splošna zahteva. Tako za regulirane kot za neregulirane poklice so bile razvite številne metode. Sistemi vključujejo regulacijo, ki jo izvajajo nacionalni in/ali pokrajinski poklicni organi (kot v Avstraliji in Kanadi), postopke priznavanja na podlagi delodajalcev (kot na Švedskem), usklajevanje, ki ga izvaja javni organ, pristojen za regulirane poklice (kot na Danskem), ali samodejno priznavanje, ki temelji na evropskem ogrodju kvalifikacij/direktivi o poklicnih kvalifikacijah in velja za državljane EU, v večini primerov pa ne za državljane tretjih držav.
  4. Evropska komisija je vzpostavila zbirko podatkov o reguliranih poklicih, ki regulirani poklic opredeljuje kot »poklic, za dostop do katerega in za opravljanje katerega je potrebna posebna poklicna kvalifikacija«. Ta zbirka podatkov vsebuje sezname reguliranih poklicev v državah članicah EU, Švici in Združenem kraljestvu.

reintegracija / ponovno vključevanje

reintegration

Ponovna vključitev ali ponovna inkorporacija osebe v skupino ali proces, na primer migranta v družbo države vrnitve.

repatriacija

repatriation

Osebna pravica begunca ali vojnega ujetnika do vrnitve v državo, katere državljan je, pod posebnimi pogoji, določenimi v različnih mednarodnih instrumentih in instrumentih o človekovih pravicah ter v običajnem mednarodnem pravu.

Opombe (4)
  1. To ni sopomenka za prisilno vrnitev.
  2. Možnost repatriacije je dodeljena posamezniku osebno, in ne državi, ki ga je pridržala. V pravu mednarodnih oboroženih spopadov repatriacija vključuje tudi obveznost sile, ki pridržuje osebe, da izpusti upravičene osebe (vojake in civiliste), in dolžnost izvorne države, da ob koncu sovražnosti sprejme svoje državljane. Čeprav pogodbeno pravo ne vsebuje splošnega pravila glede te točke, danes velja, da so zainteresirane strani implicitno privolile v repatriacijo vojnih ujetnikov in civilnih zapornikov. Repatriacija kot izraz velja tudi za diplomatske odposlance in mednarodne uradnike v času mednarodne krize ter izseljence in migrante.
  3. Glede na državo članico EU ima ta izraz različne pomene/konotacije: na Poljskem, v Romuniji, na Nizozemskem in Norveškem se nanaša zlasti na repatriacijo njihovih državljanov nazaj na Poljsko, v Romunijo, na Nizozemsko in Norveško. V Španiji, na Irskem, v Italiji in Združenem kraljestvu se pogosto uporablja v okviru vračanja državljanov tretjih držav v njihovo izvorno državo. V Estoniji se izraz nanaša zlasti na osebe iz Estonije ali preselitev etničnih Estoncev v Estonijo. V Latviji se izraz nanaša zlasti na osebe latvijskega ali livovskega porekla, ki se preselijo s stalnim prebivališčem v Latvijo. Na Portugalskem izraz nima pravnega pomena, uporablja se bolj v sociologiji. Pogosto se uporablja za portugalske državljane, ki se vrnejo na Portugalsko, vključno s prisilno vrnitvijo.
  4. Izraza ne smemo zamenjevati s »prostovoljno repatriacijo«, ki je v skladu z Mednarodnim tezavrom terminologije o beguncih UNHCR opredeljena tako: »Vrnitev v izvorno državo na podlagi svobodno izražene volje beguncev.« Vračanje mora potekati v varnih, dostojanstvenih in zaščitenih razmerah. Načelo »prostovoljnosti« je treba obravnavati v povezavi z razmerami v izvorni državi (ki zahtevajo informirano odločitev) in razmerami v državi azila (ki omogočajo svobodno izbiro). Za več informacij glej UNHCR: Prostovoljna repatriacija: Mednarodna zaščita – priročnik, 1996.

resna škoda

serious harm

Škoda zajema: (a) smrtno kazen ali usmrtitev ali (b) mučenje ali nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi ali (c) resno in individualno grožnjo življenju ali telesni celovitosti civilista zaradi vsesplošnega nasilja ob mednarodnem ali notranjem oboroženem spopadu.

resne migracijske razmere

significant migratory situation

Razmere, v katerih skupni učinek trenutnega in prejšnjega števila prihodov državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva na letni ravni povzroči, da dobro pripravljen azilni, sprejemni in migracijski sistem države članice EU doseže meje svojih zmogljivosti.

Opombe (4)
  1. Evropska komisija za določitev držav članic EU, upravičenih do solidarnostnega mehanizma, oceni, katere države članice so pod migracijskim pritiskom ali se spoprijemajo z resnimi migracijskimi razmerami.
  2. Resne migracijske razmere se od migracijskega pritiska razlikujejo po tem, da odločilni dejavnik ni število novih prihodov, ki ni nujno veliko, temveč njihov skupni učinek (na primer zaradi stalnih sekundarnih gibanj migrantov), zaradi katerega tudi dobro pripravljena država članica EU sčasoma doseže meje svojih zmogljivosti.
  3. Državam članicam EU, ki se spoprijemajo z resnimi migracijskimi razmerami, se lahko delno ali v celoti oprostijo solidarnostni prispevki, h katerim so se zavezale, medtem ko lahko države članice pod migracijskim pritiskom prejmejo podporo v obliki premestitev, finančnih prispevkov ali alternativnih solidarnostnih ukrepov (tj. osebje ali podporo v naravi). Upravičene so tudi do popolne ali delne oprostitve solidarnostnega prispevka, h kateremu so se zavezale. Za več informacij glej spletno stran Evropske komisije: pojasnila o paktu o migracijah in azilu.
  4. Ključni pogoj za to, da se država članica EU šteje za državo, ki se spoprijema z resnimi migracijskimi razmerami – in je zato upravičena do delne ali popolne oprostitve solidarnostnih prispevkov, h katerim se je zavezala – je, da se njen azilni in migracijski sistem na splošno šteje za »dobro pripravljenega«. Čeprav izraz »dobro pripravljen« v zakonodaji EU ni izrecno opredeljen, je njegov pomen nakazan v uvodni izjavi 8 uredbe o upravljanju azila in migracij: »Države članice bi morale za zagotovitev, da so njihovi azilni, sprejemni in migracijski sistemi dobro pripravljeni in da ima vsak del teh sistemov zadostno zmogljivost, imeti potrebne človeške, materialne in finančne vire in infrastrukturo za učinkovito izvajanje politike na področju upravljanja azila in migracij ter svojim pristojnim organom dodeliti potrebno osebje za izvajanje te uredbe. Države članice bi morale zagotoviti tudi ustrezno usklajevanje med pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi organi drugih držav članic.«

rezident za daljši čas

long-term resident

Državljan tretje države, ki ima status rezidenta za daljši čas, kakor je določeno v 4. do 7. členu Direktive Sveta 2003/109/ES (direktiva o rezidentih za daljši čas) ali kakor je določeno v nacionalni zakonodaji.

Opombe (3)
  1. Države članice EU morajo priznati status rezidenta za daljši čas po petih letih neprekinjenega zakonitega prebivanja. Vendar je to odvisno od tega, ali ima oseba stalni in redni vir dohodka, zdravstveno zavarovanje, in če to zahteva država članica EU, ali je izpolnila ukrepe za integracijo. Prosilec tudi ne sme ogrožati javne varnosti ali javnega reda.
  2. Direktiva 2011/51/EU z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive 2003/109/ES (direktiva o rezidentih za daljši čas), da se njeno področje uporabe razširi na upravičence do mednarodne zaščite.
  3. V priporočilih UN Recommendations on Statistics on International Migration je kot spodnji prag določeno eno leto nameravanega prebivanja.

samozaposlena oseba

self-employed person

Oseba, ki je edini lastnik ali solastnik nekorporativnega podjetja (ki ni bilo registrirano, tj. oblikovano kot pravna družba), v katerem dela, razen če ima tudi plačano zaposlitev, kar je njena glavna dejavnost.

Opombe (2)
  1. V zadnjem primeru se štejejo za zaposlene.
  2. V skladu z ICSE-93 Mednarodne organizacije dela so samozaposlitve tiste, pri katerih je plačilo neposredno odvisno od dobička (ali možnosti dobička), ki izhaja iz proizvedenega blaga in opravljenih storitev (pri čemer se lastna poraba šteje za del dobička). Lastniki sprejemajo operativne odločitve, ki vplivajo na podjetje, ali pa take odločitve prenesejo na druge, pri čemer ohranijo odgovornost za dobrobit podjetja. (V tem okviru »podjetje« vključuje tudi enoosebne dejavnosti.)

sankcije zoper delodajalca

employer sanction

V zvezi z migracijami: kazni, vključno z globami, povračilom žrtvam/državi in zaporom, ki jih država članica EU naloži delodajalcem za kršenje pravil o zaposlovanju in/ali migracijah.

schengenska konvencija

Schengen Convention

Zakonodaja, ki dopolnjuje schengenski sporazum ter določa ureditev in zaščitne ukrepe za izvajanje prostega gibanja.

Schengenski informacijski sistem

Schengen Information System (SIS)

Skupni informacijski sistem, ki pristojnim organom v vsaki državi članici EU z avtomatiziranim postopkom iskanja omogoča dostop do razpisov ukrepov o osebah in premoženju za namene mejnih kontrol ter drugih policijskih in carinskih kontrol, ki se izvajajo v državi v skladu z nacionalno zakonodajo, in za nekatere posebne kategorije razpisov ukrepov (96. člen schengenskega pravnega reda) za namene izdajanja vizumov, dovoljenj za prebivanje in upravljanja zakonodaje o tujcih v okviru uporabe določb schengenske konvencije o gibanju oseb.

Opombe

Druga generacija Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je začela delovati aprila 2013 in ima izboljšane funkcije, kot so možnost uporabe biometričnih podatkov, nove vrste razpisov ukrepov, možnost povezovanja različnih razpisov ukrepov (na primer razpis ukrepa za osebo in vozilo) ter možnost neposrednih poizvedb v sistemu. Druga generacija schengenskega informacijskega sistema vsebuje tudi kopije evropskih nalogov za prijetje, ki imajo enako pravno vrednost kot izvirniki, kar pristojnim organom omogoča lažje in hitrejše zagotavljanje potrebnih nadaljnjih ukrepov. Za več informacij glej spletno mesto Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve.

schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem

Schengen evaluation and monitoring mechanism

Mehanizem, vzpostavljen za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda v schengenskih državah članicah, v katerih se ta uporablja v celoti, in v schengenskih državah članicah, v katerih se v skladu z ustreznimi protokoli, priloženimi PEU in PDEU, schengenski pravni red uporablja delno, da se zagotovi učinkovita, dosledna in pregledna uporaba schengenskih pravil in predpisov ter hkrati ohrani visoka raven medsebojnega zaupanja med temi državami članicami.

Opombe (2)
  1. V skladu s 4. členom uredbe mehanizem zajema vse vidike schengenskega pravnega reda, vključno z zunanjimi mejami EU, vizumsko politiko, schengenskim informacijskim sistemom, varstvom podatkov, policijskim sodelovanjem, pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in neizvajanjem nadzora na notranjih mejah EU ter delovanjem organov, ki izvajajo ustrezne dele schengenskega pravnega reda. Uvaja možnost nenapovedanih obiskov na kraju samem ter določa jasnejša pravila za pripravo in sprejemanje ocenjevalnih poročil in priporočil ter za nadaljnje ukrepanje v zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi pri nadzoru zunanjih meja schengenskih držav članic.
  2. Evropska komisija je odgovorna za splošno organizacijo in izvajanje mehanizma v tesnem sodelovanju z državami članicami schengenskega območja.

schengenski sporazum

Schengen Agreement

Sporazum med nekaterimi državami članicami EU in nekaterimi sosednjimi državami nečlanicami o postopni odpravi nadzora na skupnih mejah ter uvedbi prostega gibanja za vse državljane držav članic podpisnic, drugih držav članic EU ali tretjih držav.

Opombe (4)
  1. Schengenski sporazum so 14. junija 1985 podpisali Belgija, Francija, Nemčija, Luksemburg in Nizozemska.
  2. Sporazum in konvencija, pravila, sprejeta na tej podlagi, ter povezani sporazumi skupaj sestavljajo »schengenski pravni red«. Od leta 1999 je to del institucionalnega in pravnega okvira Evropske unije na podlagi protokola k Amsterdamski pogodbi.
  3. Pravila, ki urejajo gibanje oseb čez meje, so določena v Uredbi (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah).
  4. Za več informacij glej spletno mesto Evropske komisije o schengenskem območju.

segregacija

segregation

Dejanje, s katerim (fizična ali pravna) oseba ločuje druge osebe na podlagi rase, barve kože, jezika, vere, narodnosti ali nacionalnega ali etničnega porekla brez objektivne in razumne utemeljitve.

sekundarno gibanje migrantov

secondary movement of migrants

Gibanje migrantov, vključno z begunci in prosilci za azil, ki se iz različnih razlogov preselijo iz države, v katero so najprej prispeli, da bi poiskali zaščito ali stalno preselitev drugje.

Opombe (2)
  1. To gibanje je brez predhodnega soglasja nacionalnih organov, lahko je z vstopnim vizumom (zakoniti vstop, nato pa bivanje nad dovoljenim trajanjem) ali brez vstopnega vizuma; lahko je z dokumenti, brez njih ali z nezadostnimi dokumenti, ki se običajno zahtevajo za namene potovanja, ali z lažnimi ali ponarejenimi dokumenti.
  2. V Evropski uniji je cilj Dublinske uredbe III (Uredba (EU) št. 604/2013) preprečiti sekundarno gibanje prosilcev za mednarodno zaščito med različnimi državami članicami EU/EFTA. Prvi odstavek 3. člena uredbe določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava samo ena država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III iste uredbe.

sezonski delavec

seasonal worker

Državljan tretje države, ki ohrani glavno prebivališče v tretji državi ter zakonito in začasno prebiva na ozemlju države članice EU, zaradi opravljanja dejavnosti, ki je odvisna od prehoda letnih časov, na podlagi ene ali več pogodb o delu za določen čas, sklenjenih neposredno med tem državljanom tretje države in delodajalcem s sedežem v tej državi članici EU.

Opombe

Ta izraz se nanaša zlasti na državljana tretje države, čeprav je znano, da so tudi druge vrste sezonskih delavcev, na primer za državljane v isti državi, pa tudi za sezonske delavce znotraj EU.

sinergija Črnega morja

Black Sea Synergy

Institucionalizirani forum za sodelovanje EU, ki spodbuja sodelovanje med EU in državami ob Črnem morju, ter za reševanje skupnih težav ob spodbujanju političnih in gospodarskih reform.

Opombe (3)
  1. Sinergija Črnega morja je del evropske sosedske politike EU in je zasnovana kot prilagodljiv okvir, ki dopolnjuje veljavno politiko EU. Njen namen je obravnavati pomembne priložnosti in izzive na območju Črnega morja, ki zahtevajo usklajeno ukrepanje na regionalni ravni na področjih, kot so energija, promet, okolje, migracije in varnost. Na področju migracij in varnosti okrepljeno sodelovanje pri zagotavljanju varnosti meja povečuje varnost na regionalni ravni ter je v pomoč pri boju proti organiziranemu čezmejnemu kriminalu, kot je trgovina z ljudmi, ter pri preprečevanju nedovoljenih migracij.
  2. Pobuda za sinergijo je bila predložena na konferenci zunanjih ministrov držav članic EU in črnomorskih držav v Kijevu v Ukrajini leta 2008.
  3. Za več informacij glej: Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje, COM(2007) 160 konč., 11. april 2007.

sistem odzivanja na izredne razmere

emergency response system

Začasni ukrepi ob izrednih razmerah v državi/-ah članici/-ah EU zaradi nenadnega množičnega prihoda državljanov tretjih držav, ki vključujejo mehanizem za razporeditev prosilcev za azil, ki očitno potrebujejo mednarodno zaščito, da se zagotovi pravično in uravnoteženo sodelovanje vseh držav članic EU.

Opombe (4)
  1. Začasni ukrepi so predvideni po tretjem odstavku 78. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
  2. Po mehanizmu porazdelitve je sprejemna država članica EU odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu z uveljavljenimi pravili in jamstvi. Evropska komisija je razdelitveni ključ opredelila na podlagi meril, kot so BDP, število prebivalcev, stopnja brezposelnosti in število prosilcev za azil v preteklosti.
  3. Agencija Evropske unije za azil (EUAA) uporablja izraz »krizni načrt« za nacionalne načrte, ki podrobno opredeljujejo posebne ukrepe ob množičnem prihodu migrantov. Lahko se nanaša le na nacionalni azilni sistem ali na migrante na splošno.
  4. Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) v 33. členu predvideva dve vrsti odziva držav članic v izrednih razmerah: »preventivne akcijske načrte«, ki se izvedejo, kadar bi posebna obremenitev azilnega sistema države članice in/ali težave pri njegovem delovanju lahko ogrozile uporabo dublinske uredbe, ter »akcijske načrte za obvladovanje krize«, ki se izvedejo, če »preventivni akcijski načrt« ne odpravi težave.

sistem vstopa/izstopa (SVI)

Entry/Exit System (EES)

Sistem za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav, ki prečkajo zunanje meje schengenskih držav.

Opombe (3)
  1. Namen SVI je izboljšati upravljanje zunanjih meja, zmanjšati nedovoljene migracije z odpravljanjem prekoračitev dovoljenega časa prebivanja in olajšati upravljanje migracijskih tokov. Njegov cilj je tudi prispevati k boju proti terorizmu in težjim kaznivim dejanjem ter zagotoviti visoko raven notranje varnosti.
  2. SVI se uporablja za državljane tretjih držav, ne glede na to, ali potrebujejo vizum ali ne, ki jim je dovoljen vstop za kratkoročno bivanje 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Uporablja se tudi za tiste, ki jim je bil vstop zavrnjen. Sistem shrani podatke o njihovi identiteti in potnih listinah ter nekatere biometrične podatke.
  3. Uredba določa pogoje za dostop do sistema zaradi kazenskega pregona. Informacije v SVI so dostopne mejnim organom, organom, pristojnim za izdajanje vizumov, in organom v schengenskih državah članicah, pristojnim za preverjanje, ali državljan tretje države izpolnjuje pogoje za vstop oziroma prebivanje. Podatki so na voljo tudi imenovanim organom in Europolu za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hujših kaznivih dejanj v skladu s pogoji, določenimi v uredbi.

sistem za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov (AFIS)

Automated Fingerprint Identification System (AFIS)

Metodologija biometrične identifikacije s tehnologijo digitalnega zajema slik za pridobivanje, shranjevanje in analiziranje podatkov o prstnih odtisih, ki se uporablja v sistemu Eurodac za samodejno prepoznavanje in preverjanje prstnih odtisov.

Opombe

Podatkovna zbirka Eurodac, ki temelji na AFIS, ne vsebuje podrobnosti, kot je ime osebe, ker se opira le na biometrično primerjavo, najvarnejšo in najzanesljivejšo razpoložljivo identifikacijsko metodo.

sklad za azil, migracije in vključevanje

Asylum, Migration and Integration Fund (AMIF)

Finančni instrument EU za podpiranje pobud posameznih držav članic in EU kot celote, ki spodbujajo učinkovito upravljanje migracijskih tokov ter izvajanje, krepitev in razvoj skupnih načinov obravnave azila, migracij in vključevanja na ravni Unije.

Opombe (3)
  1. AMIF je leta 2014 vzpostavil Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve Evropske komisije. Ureja ga uredba o skupnih določbah. Namen sklada je prispevati k uresničevanju teh štirih posebnih ciljev: – azil: okrepiti in razviti skupni evropski azilni sistem (SEAS); – zakonite migracije in vključevanje: podpirati zakonite migracije v države članice EU v skladu s potrebami trga dela ter učinkovito vključevanje nedržavljanov EU; – vračanje: izboljšati poštene in učinkovite strategije vračanja, ki prispevajo k boju proti nedovoljenim migracijam, s poudarkom na trajnostnosti in učinkovitosti vračanja; – solidarnost: zagotoviti, da se države članice EU, ki jih migracijski in azilni tokovi najbolj prizadenejo, lahko zanesejo na solidarnost drugih držav članic EU ter pri tem dosledno upoštevati pravice in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
  2. Sklad zagotavlja tudi finančna sredstva za dejavnosti evropske migracijske mreže (EMN).
  3. Za dodatne informacije glej spletno mesto o AMIF Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve.