skrbnik
guardian
Na področju migracij je to neodvisna oseba, imenovana, da deluje v imenu otroka v odsotnosti (obeh) staršev ali odrasle osebe, odgovorne za otroka po zakonu ali praksi, ki varuje največjo otrokovo korist in splošno blaginjo ter v ta namen po potrebi otrokovo omejeno pravno in poslovno sposobnost dopolnjuje enako kot starši.
Opombe (5)
- Niti na mednarodni ravni niti na ravni EU ali na nacionalni ravni ni enotne opredelitve in uporabe izrazov skrbnik in (zakoniti) zastopnik. Včasih se oba izraza razumeta kot sinonima. Pregled različnih izrazov, ki se uporabljajo v mednarodnem okolju in v EU, je na voljo: Agencija za temeljne pravice: Guardianship for children deprived of parental care, 2015.
- Glosar EMN daje poudarek nalogam imenovane osebe, in ne terminologiji. Izraz »skrbnik« je širši izraz in presega odgovornost (zakonitega) zastopnika. Skrbnik ima starševske pravice nad otrokom, odgovoren je za vse vsakodnevne življenjske zadeve ter deluje kot povezava med otrokom in obstoječimi specializiranimi agencijami/posamezniki; zakoniti zastopnik ima ožje pristojnosti in je odgovoren za pravno zastopanje otroka v pravnih ali upravnih postopkih. Skrbnik in zakoniti zastopnik sta lahko ista oseba, vendar to ni nujno. Skrbnik se razlikuje tudi od socialnega delavca ali drugih skrbnikov, odgovornih za materialne potrebe otroka. Za več informacij glej dokument Agencije za temeljne pravice: Guardianship systems for children deprived of parental care in the European Union, povzetek, 2018.
- Na področju migracij se v mednarodni zakonodaji in zakonodaji EU priznava pomen skrbništva in zakonitega zastopanja za zaščito največjih koristi in blaginje otroka. Države bi morale imenovati skrbnika takoj, ko se ugotovi, da je otrok mladoletnik brez spremstva ali ločen otrok, in ohraniti takšno ureditev skrbništva, dokler otrok ne postane polnoleten ali trajno ne zapusti ozemlja države in/ali pristojnosti države ali ni zaupan osebi, ki izvaja starševske pravice ali skrbništvo. S skrbnikom se je treba posvetovati in ga obveščati o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z otrokom, ter ga pooblastiti, da je navzoč pri vseh postopkih načrtovanja in odločanja, vključno z obravnavami v zvezi s priseljevanjem in pritožbami, ureditvijo oskrbe in vsemi prizadevanji za iskanje trajne rešitve. Skrbnik mora imeti potrebno strokovno znanje in izkušnje na področju varstva otrok, da bi zagotovil zaščito otrokovih koristi ter ustrezno zadovoljevanje otrokovih pravnih, socialnih, zdravstvenih, psiholoških, materialnih in izobraževalnih potreb. Če skrbnik ne more ustrezno zastopati otrokovih največjih koristi na vseh področjih in ravneh otrokovega življenja, je treba sprejeti dodatne ukrepe (kot je imenovanje zakonitega zastopnika).
- V nekaterih državah članicah EU se lahko za skrbnika imenujejo zasebne organizacije, državne institucije ali občine.
- Nedosledna uporaba obeh izrazov v zakonodaji EU je razvidna na primer iz točke f drugega odstavka 4. člena spremenjenega predloga uredbe o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU, COM/2020/611 final, saj je v njej uporabljen izraz »skrbnik«, medtem ko je bil »zastopnik« pred tem opredeljen v točki n 2. člena Direktive 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih).