Razlage pojmov o migracijah in mednarodni zaščiti v slovenskem in angleškem jeziku. Poiščite pojem ali brskajte po abecedi.
597 gesel · Stran 8/24
Seznam gesel
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
Charter of Fundamental Rights of the European Union
Uradni dokument Evropske unije, ki združuje in razglaša vse vrednote in temeljne pravice posameznikov (ekonomske in socialne ter državljanske in politične), ki jih morajo države članice EU spoštovati.
Opombe (3)
Listina je bila razglašena decembra 2000, zavezujoča pa je postala decembra 2009, ko je začela veljati Lizbonska pogodba.
Listina ne določa novih pravic, ampak združuje veljavne pravice, ki so bile prej razpršene po različnih mednarodnih virih, tako da so prepoznavnejše. Listina ob upoštevanju pristojnosti in nalog Unije ter načela subsidiarnosti potrjuje pravice, kakor izhajajo zlasti iz skupnih ustavnih tradicij in mednarodnih obveznosti držav članic, Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), socialnih listin, ki sta jih sprejela Unija in Svet Evrope, ter sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Za več informacij glej Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
Lizbonska pogodba
Lisbon Treaty
Mednarodni sporazum, sprva znan kot reformna pogodba, ki spreminja dve pogodbi, ki pomenita ustavno podlago Evropske unije, in katerega cilj je povečati učinkovitost in demokratično legitimnost Evropske unije ter izboljšati skladnost njenih ukrepov.
Opombe (4)
Lizbonsko pogodbo je 27 držav članic EU podpisalo 13. decembra 2007, veljati pa je začela 1. decembra 2009. Spreminja Maastrichtsko pogodbo (1993), ki je znana tudi kot Pogodba o Evropski uniji, in Rimsko pogodbo (1952), znano tudi kot Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES). V Lizboni je bila Rimska pogodba preimenovana v Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU).
Med pomembnejšimi spremembami so bili prehod s soglasja na kvalificirano večino na vsaj 45 področjih politike v Svetu ministrov, sprememba pri izračunavanju takšne večine na novo dvojno večino, močnejši Evropski parlament, ki s Svetom ministrov sestavlja dvodomni zakonodajni sistem odločanja po rednem zakonodajnem postopku, enotna pravna osebnost EU ter vzpostavitev dolgoročnega predsednika Evropskega sveta ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. S Pogodbo je postala pravno zavezujoča tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Lizbonska pogodba je razširila pristojnosti EU na področju azila. V skladu z 78. členom PDEU se skupna azilna politika oblikuje po rednem zakonodajnem postopku. Minimalni standardi niso več navedeni, kar je bil cilj zbliževanja. Člen določa pravno podlago za skupni evropski azilni sistem. Za dodatne informacije glej geslo »skupni evropski azilni sistem« v tem glosarju.
Za več informacij glej spletno stran Lizbonske pogodbe.
ločeni otrok
separated child
Otrok, mlajši od 18 let, ki je zunaj svoje izvorne države in ločen od obeh staršev ali prejšnjega zakonitega/običajnega glavnega skrbnika.
Opombe
Otrok je lahko popolnoma sam, lahko pa živi s člani razširjene družine. Vsi ti otroci so ločeni otroci in so upravičeni do mednarodne zaščite na podlagi številnih mednarodnih in regionalnih instrumentov.
mandatni begunec
mandate refugee
Oseba, ki izpolnjuje merila iz statuta Visokega komisariata Združenih narodov za begunce in izpolnjuje pogoje za zaščito ZN, ki jo zagotavlja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), ne glede na to, ali je v državi, ki je pogodbenica ženevske konvencije o beguncih in protokola, ali pa ji je država gostiteljica priznala status begunca na podlagi katerega od teh instrumentov.
manjšina
minority
Neprevladujoča skupina, ki je glede na etnične, verske ali jezikovne značilnosti običajno številčno manjša od večinskega prebivalstva države ali regije in ki (čeprav le posredno) ohranja solidarnost s svojo kulturo, tradicijo, vero ali jezikom.
Opombe (2)
V mednarodnem pravu še vedno ni splošno sprejete opredelitve manjšine, čeprav so pojem manjšine poskušali opredeliti v različnih mednarodnih dokumentih. Glej, na primer, 27. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 (ICCPR).
Ta opredelitev je bila dodana zaradi njenega pomena za vidike, povezane z mednarodno zaščito in vključevanjem.
materialni pogoji za sprejem
material reception conditions
Podpora za preživetje, ki jo država članica EU zagotovi prosilcu za mednarodno zaščito ter vključuje nastanitev, hrano in oblačila, ki se zagotovijo v naravi ali kot finančna pomoč ali kuponi ali kot kombinacija vseh treh, ter dodatek za dnevne izdatke.
Opombe
Materialni pogoji za sprejem, navedeni v direktivi o pogojih za sprejem, so zavezujoči za vse države članice EU. Poleg tega lahko uvedejo ali ohranijo ugodnejše določbe za državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, na primer zdravniško oskrbo in psihološko pomoč.
medkulturni dialog
intercultural dialogue
Odprta in spoštljiva izmenjava mnenj med posamezniki in skupinami z različnim etničnim, kulturnim, verskim in jezikovnim poreklom ter dediščino na podlagi medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
Opombe (2)
Medkulturni dialog je že dolgo načelo, ki ga podpirajo Evropska unija in njene institucije. Evropski parlament in države članice EU so leto 2008 razglasili za evropsko leto medkulturnega dialoga. Njegov namen je bil opozoriti ljudi v Evropi na pomen dialoga v okviru raznolikosti in med različnimi kulturami.
Za več informacij glej Oceno evropskega leta medkulturnega dialoga 2008, (COM/2010/0361 final)
Mednarodna organizacija za migracije (IOM)
International Organization for Migration (IOM)
Medvladna organizacija na področju migracij, ki se ukvarja z zagotavljanjem urejenega in humanega upravljanja migracij, spodbujanjem mednarodnega sodelovanja pri vprašanjih na področju migracij, pomočjo pri iskanju praktičnih rešitev za težave na področju migracij in zagotavljanjem humanitarne pomoči migrantom v stiski, ali beguncem, razseljenim osebam ali drugim osebam, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove.
Opombe (3)
Organizacija je bila ustanovljena leta 1951.
Je ena glavnih medvladnih organizacij na področju migracij ter tesno sodeluje z vladnimi, medvladnimi in nevladnimi partnerji.
Za dodatne informacije glej spletno mesto Mednarodne organizacije za migracije.
mednarodna zaščita
international protection
Na svetovni ravni: ukrepi mednarodne skupnosti na podlagi mednarodnega prava, namenjeni zaščiti temeljnih pravic posebne skupine oseb zunaj njihovih izvornih držav, ki nimajo nacionalne zaščite v lastnih državah.
Na ravni EU: zaščita, ki vključuje status begunca in status subsidiarne zaščite.
Opombe (4)
Pojem mednarodne zaščite je bistveni del skupne azilne politike Evropske unije in skupnega evropskega azilnega sistema. Po eni strani temelji na popolni in vključujoči uporabi ženevske konvencije o beguncih in protokola, s čimer se zagotavlja, da nihče ne bo vrnjen tja, kjer bo preganjan, tj. ohranja se načelo nevračanja, po drugi strani pa jo dopolnjuje subsidiarna zaščita za osebe, ki ne spadajo na področje uporabe ženevske konvencije, vendar kljub temu potrebujejo zaščito pred grožnjami za življenje, svobodo ali telesno celovitost zaradi oboroženih spopadov, hudih javnih nemirov ali različnih nasilnih razmer.
Nova oblika subsidiarne zaščite je bila uvedena na zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 1999 v Tampereju kot odziv na jugoslovanske vojne. Za več informacij glej sklepe predsedstva.
V Direktivi 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih), ki je temelj skupnega evropskega azilnega sistema, so določena merila za prosilce, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite, in pravice, ki jih imajo osebe, ki jim je bil priznan eden od teh statusov. To vključuje pravico do dovoljenja za prebivanje, potne listine, dostopa do zaposlitve, dostopa do izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, dostopa do nastanitve, dostopa do zmogljivosti za vključevanje ter posebne določbe za otroke in ranljive osebe. Direktiva državam članicam EU omogoča, da uvedejo ali ohranijo ugodnejše standarde od tistih, določenih v njenih določbah.
Pojem mednarodne zaščite po Direktivi 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih) ne vodi do priznanja »statusa mednarodne zaščite«, temveč do priznanja statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite.
medvladna posvetovanja o migracijah, azilu in beguncih
Intergovernmental Consultations on Migration, Asylum and Refugees (IGC)
Neformalni posvetovalni forum za medvladno izmenjavo informacij in politično razpravo o vprašanjih, pomembnih za upravljanje mednarodnih migracijskih tokov, v katerem sodelujejo sodelujoče države, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in Evropska komisija.
Opombe (3)
Začetek medvladnih posvetovanj o migracijah, azilu in beguncih (IGC) je bila konferenca, ki je potekala maja 1985 pod okriljem Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. V preteklosti so se medvladna posvetovanja o migracijah, azilu in beguncih osredotočala na vprašanja azila, od leta 2006 pa so se preusmerila v širšo razpravo in izmenjavo podatkov o splošnih migracijskih politikah.
Medvladna posvetovanja o migracijah, azilu in beguncih so organizirana na šestih širših področjih, vsako od njih pa vodi delovna skupina, ki se sestane dvakrat na leto: – Sprejem, nadzor in izvrševanje zajema vse politične in praktične vidike kontinuitete izvrševanja, vključno s kontrolo pred vstopom, potovanjem, sprejemom, nadzorom v državi, pridržanjem, vračanjem in ponovnim sprejemom za zakonite in nezakonite tokove priseljevanja, vključno s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi. – Azil in begunci se osredotoča na veliko različnih zadev s področja azila, beguncev in mednarodne zaščite, od upravne obravnave primerov in določanja statusa begunca do strateških političnih vprašanj. – Informacije o izvorni državi zajema vse politične in praktične vidike informacij o izvorni državi, vključno z informacijami o izvorni državi za azilne zadeve, zaščito, ponovno naselitev, izvrševanje in priseljevanje, ter učinkovito metodologijo in prakso pri delu na področju informacij o izvorni državi. – Priseljevanje zajema vrsto zakonitih migracijskih poti, od delovnih migracij do študentov in družinskih migracij, ter medsektorska vprašanja, kot so dejavniki zakonitih migracij ter povezava med politikami in praksami priseljevanja in vključevanja. – Vključevanje se osredotoča na politiko in prakso v zvezi z naseljevanjem in vključevanjem, vključno z vprašanji, povezanimi z učenjem jezika, vključevanjem na trg dela, državljansko udeležbo, socialno kohezijo in državljanstvom. – Tehnologija je medsektorsko področje ter zagotavlja podporno funkcijo drugim področjem medvladnih posvetovanj o migracijah, azilu in beguncih, saj zajema vse tehnologije, ki se uporabljajo na področju zakonitih in nezakonitih migracij.
V okviru medvladnih posvetovanj o migracijah, azilu in beguncih kot del celovitega načina delovanja potekajo številne večdisciplinarne dejavnosti, ki temeljijo na prednostnih nalogah sodelujočih držav. To vključuje raziskovanje nastajajočih tem ali vprašanj, ki se nanašajo na posamezne države, z osebnimi ali spletnimi delavnicami, mrežami strokovnjakov in obiski na terenu. Za več informacij glej spletno mesto medvladnih posvetovanj o migracijah, azilu in beguncih.
mehanizem vzajemnega obveščanja
mutual information mechanism
Mehanizem medsebojne izmenjave informacij glede nacionalnih ukrepov držav članic na področjih azila in priseljevanja, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na več držav članic ali Evropsko unijo kot celoto.
Opombe
Ta mehanizem omogoča tudi pripravo izmenjave stališč in razprav glede teh ukrepov.
mejni prehod
border crossing point
Mejni prehod, ki ga pristojni organi odobrijo za prehod zunanjih meja EU.
mešani migracijski tok
mixed migration flow
Zapleteno migracijsko gibanje prebivalstva, ki vključuje begunce, prosilce za azil, ekonomske migrante in druge vrste migrantov, v nasprotju z migracijskim gibanjem prebivalstva, ki ga sestavlja samo ena skupina migrantov.
Opombe
1. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) uporablja izraz mešani tokovi (mešane migracije ali mešani tokovi) s to opredelitvijo: Gibanje, pri katerem več ljudi potuje skupaj, običajno na nedovoljeni način, po istih poteh in z istimi prevoznimi sredstvi, vendar iz različnih razlogov.
migracije
migration
Na svetovni ravni: gibanje oseb, ki se iz različnih razlogov začasno ali stalno, prostovoljno ali neprostovoljno, preselijo iz kraja svojega običajnega prebivališča, bodisi čez mednarodno mejo bodisi znotraj države.
Na ravni EU/EFTA: dejanje, s katerim oseba (i) uredi svoje običajno prebivališče na ozemlju države članice EU/EFTA za obdobje, ki je dolgo najmanj 12 mesecev ali za katero se pričakuje, da bo dolgo najmanj toliko, pri čemer je pred tem običajno prebivala v drugi državi članici EU/EFTA ali tretji državi; ali (ii) potem ko je prej običajno prebivala na ozemlju države članice EU/EFTA, preneha imeti svoje običajno prebivališče v tej državi članici EU/EFTA za obdobje, ki je dolgo najmanj 12 mesecev ali za katero se pričakuje, da bo dolgo najmanj toliko.
Opombe (3)
Splošno sprejete opredelitve izraza »migracije« ni, prav tako izraz ni opredeljen v mednarodnem pravu ali pravu EU. Zato se uporablja opredelitev Mednarodne organizacije za migracije (IOM), ki je pristojna za vsa vprašanja migracij.
V Glosarju migracij IOM iz leta 2019 je izraz »migracije« opredeljen najširše kot krovni izraz, ki zajema kakršno koli gibanje ljudi, ne glede na trajanje, obliko in vzroke. Vključuje vse oblike migracij (mednarodne migracije (gibanje čez mednarodno mejo) in notranje migracije (gibanje znotraj države), prostovoljne/prisilne migracije, migracije za daljše obdobje/krajše obdobje), različne motive za migracije (migracije zaradi političnega preganjanja, spopadov, gospodarskih težav, poslabšanja okolja ali kombinacije teh razlogov ali migracije zaradi iskanja boljših ekonomskih možnosti ali možnosti za preživetje ali blaginje ali zaradi drugih motivov, kot je združitev družine) ne glede na način migracije (zakonite/nedovoljene migracije).
Na ravni EU/EFTA pa se migracije razumejo kot mednarodne migracije, pri čemer opredelitev temelji na opredelitvi iz priporočil UN Recommendations on Statistics on International Migration, ki so navedena v Uredbi (ES) št. 862/2007 (uredba o statistiki o selitvah). Uredba o statistiki o selitvah razlikuje med priselitvijo (točka b prvega odstavka 2. člena) in odselitvijo (točka c prvega odstavka 2. člena). V skladu z opredelitvijo Združenih narodov »gibanje za krajša obdobja« ne bi štelo za migracijo.
migracije za daljše obdobje
long-term migration
Gibanje posameznikov, ki za najmanj eno leto spremenijo državo običajnega prebivališča, tako da ciljna država dejansko postane njihova nova država običajnega prebivališča.
Opombe
Izraza »migracije za daljše obdobje« in »stalne migracije« se pogosto razumeta kot navidezna sinonima. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opredeljuje izraz »stalne migracije« kot »pojem, ki se nanaša na migracije z namenom ali posledico trajne naselitve v ciljni državi«.
migracije za krajše obdobje
short-term migration
Gibanje posameznikov, ki za najmanj tri mesece, vendar manj kot eno leto (12 mesecev), spremenijo državo običajnega prebivališča, razen v primerih, ko gredo v to državo zaradi rekreacije, počitnic, obiska prijateljev ali sorodnikov, poslovnih dejavnosti, zdravljenja ali verskega romanja.
migracijska kriza
migration crisis
Na ravni EU kriza, ki jo povzroči
a) izredna okoliščina množičnega prihoda državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki prispejo v državo članico EU ali se izkrcajo na njenem ozemlju po operacijah iskanja in reševanja, ki je takega obsega in narave, pri čemer se med drugim upoštevajo prebivalstvo, BDP in geografske posebnosti, vključno z velikostjo ozemlja zadevne države članice EU, da zaradi njega sistem azila, sprejema ali vračanja dobro pripravljene države članice EU ne deluje, kar ima lahko resne posledice za delovanje skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) skupnega okvira, kot je določen v uredbi o upravljanju azila in migracij; ali
b) instrumentalizacija, ko tretja država ali nedržavni subjekt spodbuja ali omogoča gibanje državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva do zunanjih meja EU ali v državo članico EU z namenom destabilizacije Evropske unije ali države članice EU, če lahko taka dejanja ogrozijo bistvene funkcije države članice EU, vključno z vzdrževanjem javnega reda in miru ali varovanjem nacionalne varnosti.
Opombe (5)
Novi pakt o migracijah in azilu sestavlja več zakonodajnih predlogov, vključno s predlogom uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila. V kriznih razmerah ali primeru višje sile (na primer pandemije, naravne nesreče) lahko Svet pooblasti države članice EU, da v skladu z načeloma nujnosti in sorazmernosti ter ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic uporabijo posebna pravila o azilu in postopkih vračanja. Prav tako lahko zahtevajo solidarnostne prispevke v obliki: premestitve prosilcev ali upravičencev do mednarodne zaščite iz države članice EU v kriznih razmerah v prispevajoče države članice; poravnave obveznosti, tj. podpirajoča država članica EU prevzame odgovornost za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, da razbremeni državo članico EU, ki se je znašla v kriznih razmerah; finančnih prispevkov ali drugih solidarnostnih ukrepov.
Opredelitev migracijske krize v predlogu uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila se nanaša na dva različna primera kriznih razmer, odraža trenutno besedilo po pogajanjih v Svetu Evropske unije in se zato lahko v nadaljnjem zakonodajnem postopku spremeni. Je začasna, kar je razvidno tudi iz dejstva, da se je prejšnja različica dela (a) opredelitve nanašala samo na nezakonite migracije. Izraz je bil vključen v glosar, ker je pomemben za nadaljnje razprave, in sicer da bi lahko te razprave potekale na skupni podlagi.
Begunska kriza iz leta 2015 (včasih imenovana migrantska kriza ali migrantska in begunska kriza) je v predlogu navedena kot eden od razlogov za potrebo po novi zakonodaji. Vendar se izraz migracijska kriza ne nanaša na dogodke iz leta 2015, temveč na vse prihodnje krize.
Mednarodno ali splošno sprejete opredelitve izraza migracijska kriza ni. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je oblikovala operativni okvir za migracijsko krizo (Migration Crisis Operational Framework – MCOF); več informacij je na voljo v dokumentu IOM: Addressing the mobility dimensions of crisis. V Glosarju migracij IOM iz leta 2019 je izraz »migracijska kriza« opredeljen: »Zapleteni in pogosto obsežni migracijski tokovi in vzorci mobilnosti, ki jih povzroči kriza in običajno vključujejo veliko ranljivost posameznikov in prizadetih skupnosti ter ustvarjajo žgoče in dolgoročne izzive pri upravljanju migracij. Migracijska kriza je lahko nenadna ali pa nastaja počasi, ima lahko naravne vzroke ali vzroke, ki jih je povzročil človek, in se lahko odvija znotraj države ali prek meja.«
Na ravni EU se izraza migracijska kriza in migracijski pritisk nanašata na razmere, v katerih se znatno poveča število migrantov, ki prihajajo v državo članico EU. Vendar se primera razmer razlikujeta predvsem po obsegu (migracijska kriza pomeni »izredne okoliščine množičnega prihoda«; migracijski pritisk se nanaša na »veliko število prihodov ali tveganje takih prihodov«) in po vplivu na državo članico EU in njene migracijske organe (migracijska kriza lahko povzroči, da nacionalni sistem »ne deluje«‚ in lahko vpliva na skupni evropski azilni sistem, medtem ko migracijski pritisk pomeni »breme« za sistem države članice EU pri obvladovanju razmer). Vsekakor je migracijska kriza veliko resnejša od migracijskega pritiska in jo lahko povzroči tudi instrumentalizacija. Glede na to, ali gre za migracijsko krizo ali migracijski pritisk, se uporabljata različni pravni ureditvi.
migracijska pot
migration route
Geografska pot, po kateri se migranti in begunci gibljejo prek vozlišč na tranzitnih območjih od izvorne države do ciljne države, pogosto v mešanih migracijskih tokovih.
migracijski pritisk
migratory pressure
Položaj, v katerem prihod velikega števila državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva ali tveganje takega prihoda, med drugim po operacijah iskanja in reševanja ter kot posledica geografske lokacije države članice in posebnih dogodkov v tretjih državah, povzroči obremenitev celo dobro pripravljenega azilnega in sprejemnega sistema ter zahteva takojšnje ukrepanje.
Opombe (4)
Novi pakt o migracijah in azilu je bil predstavljen skupaj z več zakonodajnimi predlogi, vključno s predlogom uredbe o upravljanju azila in migracij.
Opredelitev je začasna, saj je vir predlog uredbe o upravljanju azila in migracij. Ta opredelitev se lahko spremeni v skladu z nadaljnjim zakonodajnim postopkom. V glosar je vključena, ker je pomembna za nadaljnje razprave, in sicer da bi lahko te razprave potekale na skupni podlagi.
Mednarodno ali splošno sprejete opredelitve migracijskega pritiska ni. Migracijski pritisk je mogoče obravnavati z vidika izvorne države ali regije, pa tudi z vidika ciljne ali tranzitne države ali regije ali države ali regije gostiteljice.
Na ravni EU se izraza migracijska kriza in migracijski pritisk nanašata na razmere, v katerih se znatno poveča število migrantov, ki prihajajo v državo članico EU. Vendar se primera razmer razlikujeta predvsem po obsegu (migracijska kriza pomeni »izredne okoliščine množičnega prihoda«; migracijski pritisk se nanaša na »veliko število prihodov ali tveganje takih prihodov«) in po vplivu na državo članico EU in njene migracijske organe (migracijska kriza lahko povzroči, da nacionalni sistem »ne deluje«‚ in lahko vpliva na skupni evropski azilni sistem, medtem ko migracijski pritisk pomeni »breme« za sistem države članice EU pri obvladovanju razmer). Vsekakor je migracijska kriza veliko resnejša od migracijskega pritiska in jo lahko povzroči tudi instrumentalizacija. Glede na to, ali gre za migracijsko krizo ali migracijski pritisk, se uporabljata različni pravni ureditvi.
migracijski profil
migration profile
Orodje za zbiranje in analizo vseh pomembnih informacij, potrebnih za oblikovanje politike na področju migracij in razvoja ter za spremljanje učinka izvedenih politik.
Opombe (4)
Migracijski profili so poročila o migracijskih razmerah v državi z namenom povečati dokazno podlago za razvoj lastne politike. Taka poročila vsebujejo podatke in analize o trenutnih migracijskih vzorcih, gibanjih na trgu dela, tokovih nakazil, informacije o diasporah in druge podatke, povezane z razvojem.
Migracijske profile sta med drugimi organizacijami pripravila tudi IOM in CARIM (Konzorcij za uporabne raziskave mednarodnih migracij). Za več informacij glej opis migracijskih profilov na spletnem mestu IOM.
Globalni forum o migracijah in razvoju hrani zbirko migracijskih profilov.
Migracijski profili vključujejo analizo politike in prakse države, in ne politike in prakse posameznika. Zato tega pojma ne smemo zamenjevati s profiliranjem »osebe«.
migracijski tok
migration flow
Število migrantov, ki v nekem obdobju prečkajo mejo z namenom, da bi si uredili prebivališče.
Opombe (2)
Meja je lahko znotraj državnih meja, znotraj EU in mednarodnih meja ter lahko zajema mednarodne migracijske tokove (ki prečkajo državne meje) in notranje migracijske tokove (znotraj iste državne meje).
Zlasti v statističnih podatkih ZN se omenja tudi »pritok« (tok migrantov, ki vstopajo na neko mejo) in »odtok« (tok migrantov, ki zapuščajo neko mejo).
migrant
Na svetovni ravni je to oseba, ki se iz različnih razlogov začasno ali za stalno, prostovoljno ali neprostovoljno, preseli iz kraja svojega običajnega prebivališča, bodisi znotraj države ali čez mednarodno mejo.
Na ravni EU/EFTA: oseba, ki (i) uredi svoje običajno prebivališče na ozemlju države članice EU/EFTA za obdobje, ki je dolgo najmanj 12 mesecev ali za katero se pričakuje, da bo dolgo najmanj toliko, pri čemer je pred tem običajno prebivala v drugi državi članici EU/EFTA ali tretji državi; ali (ii) potem ko je prej običajno prebivala na ozemlju države članice EU/EFTA, preneha imeti svoje običajno prebivališče v tej državi članici EU/EFTA za obdobje, ki je dolgo najmanj 12 mesecev ali za katero se pričakuje, da bo dolgo najmanj toliko.
Opombe (4)
Splošno sprejete opredelitve izraza »migrant« ni, prav tako izraz ni opredeljen v mednarodnem pravu ali pravu EU. Zato se uporablja opredelitev Mednarodne organizacije za migracije (IOM), ki je pristojna za vsa vprašanja migracij.
V Glosarju migracij IOM iz leta 2019 je izraz »migrant« opredeljen najširše kot krovni izraz, ki vključuje mednarodne migracije (gibanje čez mednarodne meje) in notranje migracije (gibanje znotraj države) ter zajema vse vzroke migracij (migracije zaradi političnega preganjanja, spopadov, gospodarskih težav, poslabšanja okolja ali kombinacije teh razlogov ali migracije zaradi iskanja boljših ekonomskih možnosti ali možnosti za preživetje ali blaginje ali zaradi drugih motivov, kot je združitev družine) in različne načine (zakonite ali nedovoljene migracije) ne glede na trajanje.
Na ravni EU/EFTA pa se migracije razumejo kot mednarodne migracije, pri čemer opredelitev temelji na opredelitvi iz priporočil UN Recommendations on Statistics on International Migration, ki so navedena v Uredbi (ES) št. 862/2007 (uredba o statistiki o selitvah). Uredba o statistiki o selitvah razlikuje med priselitvijo (točka b prvega odstavka 2. člena) in odselitvijo (točka c prvega odstavka 2. člena) ter med priseljencem (točka f prvega odstavka 2. člena) in odseljencem (točka g prvega odstavka 2. člena).
V skladu z opredelitvijo Združenih narodov se za migrante ne štejejo tisti, ki potujejo za krajši čas kot turisti ali poslovneži. Vendar splošna raba vključuje nekatere vrste migrantov za krajše obdobje, kot so sezonski delavci.
migrant brez urejenega statusa
irregular migrant
Na svetovni ravni: oseba, ki zaradi nedovoljenega vstopa, kršitve pogojev vstopa ali izteka pravne podlage za vstop in prebivanje nima pravnega statusa v tranzitni državi ali državi gostiteljici.
Na ravni EU: državljan tretje države, ki je na ozemlju države schengenskega območja in ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop iz Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah) ali drugih pogojev za vstop.
Opombe (4)
Mednarodna organizacija za migracije opredeljuje izraz »migrant z neurejenim statusom«: oseba, ki se premika ali se je premaknila čez mednarodno mejo in nima dovoljenja za vstop ali prebivanje v državi v skladu z zakonodajo te države in mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je ta država.
Izraz migrant »brez urejenega statusa« je primernejši od izraza »nezakoniti« migrant, saj ima drugi kriminalno konotacijo, medtem ko nedovoljeni vstop v državo ali prebivanje z neurejenim statusom ni kaznivo dejanje, temveč kršitev upravnih predpisov. Poleg tega je lahko dejanje pravno in etično zakonito ali nezakonito, oseba pa ne. Zato se čedalje bolj uporablja izraz »migrant brez urejenega statusa«.
Evropska komisija je v zakonodaji uporabila izraz »državljan tretje države, za katerega je bilo ugotovljeno, da je na ozemlju nezakonito« ali »nezakonito prebivajoči državljan tretje države«. Izraz »državljan tretje države, za katerega je bilo ugotovljeno, da je na ozemlju nezakonito« je opredeljen v točki r 2. člena Uredbe (ES) št. 862/2007 (uredba o statistiki o selitvah), »nezakonito prebivajoči državljan tretje države« pa je opredeljen v točki b 2. člena Direktive 2009/52/ES (direktiva o sankcijah za delodajalce) ali v Uredbi (EU) 2018/1860 o uporabi Schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.
Svet Evrope razlikuje med nezakonitimi migracijami in migranti brez urejenega statusa. V skladu z Resolucijo 1509 (2006) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope ima »nezakoniti« prednost, kadar se nanaša na status ali postopek, medtem ko ima »brez urejenega statusa« prednost, kadar se nanaša na osebo.
migrant druge generacije
second-generation migrant
Oseba, ki se je rodila in prebiva v državi, v katero je vsaj eden od njenih staršev prej vstopil kot migrant.
Opombe (2)
Ta izraz ni opredeljen v zakonodaji, ampak ima sociološki kontekst; uporabljena je širša opredelitev, ki zajema pojem »migrant druge generacije«.
Strogo gledano se ta izraz ne nanaša na migranta, saj taka oseba ni bila udeležena v migraciji, vendar je izraz vključen, ker se pogosto uporablja v publikacijah in medijih.
V skladu s Priporočili za popise prebivalstva in stanovanj 2010 je skupina, imenovana »druga generacija«, na splošno omejena na tiste osebe, katerih starši so bili rojeni v tujini, medtem ko so osebe, katerih eden od staršev je rojen v državi, drugi pa v tujini, poseben primer (sestavljajo skupino oseb z mešanim poreklom). Kot je razloženo v 1. točki zgoraj, se je širša opredelitev štela za primernejšo za delo EMN.
migrant za daljše obdobje
long-term migrant
Oseba, ki se za najmanj eno leto (12 mesecev) preseli v državo, ki ni država njenega običajnega prebivališča, tako da ciljna država dejansko postane nova država njenega običajnega prebivališča.