To poročilo na podlagi prispevkov nacionalnih kontaktnih točk EMN zagotavlja celovit pregled nacionalnega razvoja na področju migracij in azila v letu 2022 v državah članicah EU, na Norveškem, v Gruziji, Republiki Moldaviji in Armeniji.
Najpomembnejši dogodek, ki je zaznamoval to obdobje, je bil pritok ljudi, ki so bežali pred vojno v Ukrajini, zaradi česar je bila aktivirana direktiva o začasni zaščiti. Ta novi izziv je dopolnil že obstoječe izzive, povezane z demografijo, trgom dela in vplivom migracij na družbe držav članic.
Leta 2022 se je število prošenj za azil znatno povečalo, saj je bilo vloženih približno 966 000 prošenj, kar pomeni približno 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021 in največje število po letu 2016. Poleg tega je število nezakonitih prehodov meje doseglo približno 330.000 primerov, kar pomeni 64-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Ta razvoj dogodkov je povzročil obremenitev azilnih sistemov in sprejemnih zmogljivosti držav članic in Norveške.
Poleg tega so bili na zunanjih mejah sredozemskih držav, na zahodnobalkanski poti in na mejah EU z Belorusijo opaženi trajni in okrepljeni pritiski. Okrepljeni migracijski tokovi so skupaj s konfliktom v Ukrajini sprožili zaskrbljenost glede varnostnih posledic in posledičnih tveganj tihotapljenja migrantov in čezmejnih kriminalnih dejavnosti. Zato je več držav članic EU okrepilo svoje ukrepe za nadzor meja.
Učinek pandemije Covid-19 se je leta 2022 umiril. To je omogočilo odpravo omejitev potovanj in nadaljevanje postopkov vračanja.
Privabljanje in ohranjanje kvalificiranih delavcev je leta 2022 ostalo glavna prednostna naloga držav članic in držav opazovalk EMN. Skozi vse leto je bilo zaradi ugotavljanja pomanjkanja delovne sile in ozkih grl poudarjena stalna potreba po reformah za okrepitev zaposlovanja kvalificiranih posameznikov in izboljšanje upravljanja zakonitih migracij.
