Sofinancira Evropska unija

Slovar migracijskih pojmov

Razlage pojmov o migracijah in mednarodni zaščiti v slovenskem in angleškem jeziku. Poiščite pojem ali brskajte po abecedi.

597 gesel · Stran 15/24

Seznam gesel

pravica do učinkovitega pravnega sredstva

right to an effective remedy

Splošno načelo prava Evropske unije iz 47. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki vsakomur, čigar pravice in svoboščine, zajamčene s pravom EU, so kršene, daje pravico do pravnih sredstev pred domačimi oblastmi ali sodiščem, in to tudi, če so kršitev storile uradne osebe pri opravljanju uradne dolžnosti.

Opombe

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva temelji na 13. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah.

pravna pomoč

legal assistance

V okviru mednarodne zaščite zagotavljanje (pravnih) informacij in svetovanja prosilcu za mednarodno zaščito, ki ju pravni ali drug svetovalec, ki ga kot takega priznava ali dopušča nacionalno pravo, zagotavlja o vprašanjih v zvezi s prosilčevo prošnjo na vseh stopnjah postopka, tudi po izdaji zavrnilne odločbe, pod različnimi pogoji.

Opombe (3)
  1. Prosilci imajo v skladu z 22. členom prenovljene direktive o azilnih postopkih pravico do pravne pomoči in zastopanja na vseh stopnjah postopka za priznanje mednarodne zaščite. O vprašanjih v zvezi s svojo prošnjo za mednarodno zaščito se lahko na lastne stroške učinkovito posvetujejo s pravnim ali drugim svetovalcem.
  2. Države članice EU v skladu z 20. členom navedene direktive zagotovijo, da se prosilcu na njegovo zahtevo v pritožbenem postopku dodelita brezplačna pravna pomoč in zastopanje. Določijo lahko, da se brezplačna pravna pomoč in zastopanje dodelita: a) samo prosilcem, ki nimajo zadostnih sredstev, in/ali b) samo v okviru storitev pravnih ali drugih svetovalcev, ki so po nacionalnem pravu posebej določeni za pomoč prosilcem in njihovo zastopanje.
  3. Države članice EU lahko nevladnim organizacijam dovolijo zagotavljanje brezplačne pravne pomoči prosilcem in/ali njihovega zastopanja v postopkih na prvi stopnji in v pritožbenih postopkih v skladu z nacionalnim pravom.

pravni red Unije

Union acquis

Nenehno razvijajoči se sklop skupnih pravic in obveznosti, ki je zavezujoč za vse države članice EU in ki obsega: vsebino, cilje, načela, pravice in obveznosti, ki so vsebovane v Pogodbah Evropske unije ter vseh zakonih in sklepih, sprejetih na njihovi podlagi od ustanovitve Skupnosti; sodno prakso Sodišča Evropske unije (SEU); izjave in resolucije, ki jih je sprejela Evropska unija; instrumente v okviru skupne zunanje in varnostne politike; instrumente v okviru pravosodja in notranjih zadev; mednarodne sporazume, ki jih sklene Evropska unija, in sporazume, ki jih sklenejo njene države članice med seboj na področju dejavnosti Unije.

Opombe

Izraz se uporablja v kontekstu azila in migracij ter se nanaša na vse pravice in obveznosti, ki so zavezujoče za države članice EU v zvezi z azilom in migracijami.

pravno zastopanje

legal representation

V okviru mednarodne zaščite pravno svetovanje prosilcu za mednarodno zaščito in njegovo zastopanje, ki ju pravni ali drug svetovalec, ki ga kot takega priznava ali dopušča nacionalno pravo, zagotavlja na vseh stopnjah postopka za priznanje mednarodne zaščite glede vseh zadev v zvezi s prosilčevo prošnjo, vključno z dostopom do informacij v prosilčevem spisu, na podlagi katerih je bila ali bo sprejeta odločitev.

Opombe (3)
  1. Prosilci imajo v skladu z 22. členom prenovljene direktive o azilnih postopkih pravico do pravne pomoči in zastopanja na vseh stopnjah postopka za priznanje mednarodne zaščite. O vprašanjih v zvezi s svojo prošnjo za mednarodno zaščito se lahko na lastne stroške učinkovito posvetujejo s pravnim ali drugim svetovalcem.
  2. Države članice EU v skladu z 20. členom navedene direktive zagotovijo, da se prosilcu na njegovo zahtevo v pritožbenem postopku dodelita brezplačna pravna pomoč in zastopanje. Določijo lahko, da se brezplačna pravna pomoč in zastopanje dodelita: a) samo prosilcem, ki nimajo zadostnih sredstev, in/ali b) samo v okviru storitev pravnih ali drugih svetovalcev, ki so po nacionalnem pravu posebej določeni za pomoč prosilcem in njihovo zastopanje.
  3. Države članice EU lahko nevladnim organizacijam dovolijo zagotavljanje brezplačne pravne pomoči prosilcem in/ali njihovega zastopanja v postopkih na prvi stopnji in v pritožbenih postopkih v skladu z nacionalnim pravom.

pravnomočna odločba

final decision

Odločba o tem, ali se državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva prizna status begunca ali status subsidiarne zaščite na podlagi Direktive 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih), in proti kateri ni več mogoče pravno sredstvo v okviru V. poglavja te direktive ne glede na to, ali je do konca postopka s pravnim sredstvom prosilcem dovoljeno, da ostanejo v zadevni državi članici EU.

pravnomočna odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito

final decision rejecting an application for international protection

Odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, proti kateri ni več mogoče pravno sredstvo.

pravo človekovih pravic

human rights law

Zbirka običajnega mednarodnega prava, instrumentov o človekovih pravicah in nacionalnega prava, ki priznava in varuje človekove pravice.

Opombe

Begunsko pravo in pravo človekovih pravic se dopolnjujeta.

prebivalstvo z običajnim prebivališčem

usually resident population

Število oseb, ki na določeni referenčni datum običajno prebivajo na določenem geografskem območju (na primer nacionalnem, regionalnem ali lokalnem).

Opombe (3)
  1. »Število oseb« vključuje državljane in tujce (ter lahko vključuje tako tiste, ki prebivajo zakonito kot nezakonito).
  2. V tem okviru »običajno prebivališče« pomeni kraj, v katerem oseba običajno preživi svoj dnevni počitek, ne glede na začasno odsotnost za namene rekreacije, počitnic, obiskov pri prijateljih in sorodnikih, dela, zdravljenja ali verskega romanja.
  3. Kot običajni prebivalci določenega geografskega območja se upoštevajo samo osebe, ki: (a) so pred referenčnim datumom najmanj 12 mesecev neprekinjeno živele v kraju svojega običajnega prebivališča; (b) so v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim datumom prispele v kraj svojega običajnega prebivališča z namenom, da bodo tam ostale najmanj eno leto.

prečkanje meje / prehajanje meje / prestopanje meje

border crossing

Dejanje fizičnega prečkanja meje na mejnem prehodu ali drugem mestu na meji.

Opombe

Opredelitev zajema zakonito in nedovoljeno prečkanje meje.

predaja v skladu z dublinsko uredbo

Dublin transfer

1. Prenos odgovornosti za presojo utemeljenosti prošnje za mednarodno zaščito z ene države članice (EU) na drugo. 2. (Fizična) predaja prosilca državi članici (EU), ki se šteje za odgovorno za presojo utemeljenosti prošnje, po dublinskem postopku.

Opombe (3)
  1. Država članica (EU), odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, se določi na podlagi objektivnih in hierarhičnih meril, določenih v III. poglavju Uredbe (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III).
  2. Za izvedbo predaje v skaldu z dublinsko uredbo se izda zahteva za predajo, ki je opredeljena tako: uradni postopek, po katerem država članica (EU), ki določa odgovorno državo članico (EU), po sprejetju zahteve za sprejem ali zahteve za ponovni sprejem predloži zahtevo za predajo prosilca za mednarodno zaščito državi članici (EU), ki se šteje za odgovorno.
  3. Za več informacij o dublinski uredbi glej opis na spletnem mestu Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve.

predhodne informacije o potnikih (API)

advance passenger information (API)

Informacije o potnikih, ki jih bodo prevozniki prepeljali do dovoljenega mejnega prehoda, čez katerega bodo te osebe vstopile na ozemlje države schengenskega območja, ki jih morajo prevozniki poslati do konca prijave na zahtevo organov, pristojnih za preverjanje oseb na zunanjih mejah EU.

Opombe

Te informacije zajemajo: številko in vrsto uporabljene potne listine, državljanstvo, polno ime, datum rojstva, ime mejnega prehoda vstopa na ozemlje države schengenskega območja, način prevoza, čas odhoda in prihoda prevoza, skupno število prepeljanih potnikov, začetno točko vkrcanja.

predhodni pregled ranljivosti

preliminary vulnerability check

Obvezna začetna ocena, ki se opravi v okviru preverjanja državljanov tretjih držav z namenom prepoznavanja oseb z znaki ranljivosti, osebe, ki so žrtve mučenja ali drugega nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, osebe brez državljanstva ali osebe, ki imajo morda posebne potrebe glede sprejema ali postopkov.

Opombe (5)
  1. Predhodni pregledi ranljivosti so skupaj s predhodnimi zdravstvenimi pregledi ključni sestavni del obeh postopkov preverjanja, predvidenih v uredbi o preverjanju, in sicer preverjanja na zunanji meji ter preverjanja na ozemlju.
  2. Opravlja jih za ta namen usposobljeno strokovno osebje organov za preverjanje. Pri tem mu lahko pomagajo nevladne organizacije in po potrebi ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje.
  3. Ob znakih ranljivosti ali posebnih potrebah glede sprejema ali postopkov državljan tretje države v primernih prostorih prejme pravočasno in ustrezno podporo glede na njegovo telesno in duševno zdravje. Mladoletnikom podporo na otroku prijazen in njihovi starosti primeren način zagotavlja osebje, ki je usposobljeno za delo z mladoletniki, v sodelovanju z nacionalnimi organi za zaščito otrok. Po potrebi se v te preglede vključijo tudi nacionalni organi, pristojni za odkrivanje in prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi, ali enakovredni mehanizmi.
  4. Informacije o predhodnem pregledu ranljivosti so del informacij v obrazcu za preverjanje, ki ga izpolnijo organi za preverjanje, zlasti ustrezne informacije o ugotovljeni ranljivosti ali posebnih potrebah glede sprejema ali postopkov.
  5. Brez poseganja v preglede, ki se že zahtevajo na podlagi zakonodaje EU o sprejemu, azilnih postopkih in vračanju, se lahko predhodni pregled ranljivosti združi z ocenami posebnih potreb glede sprejema ali postopkov in drugih ranljivosti, določenimi v navedeni zakonodaji.

predhodni zdravstveni pregled

preliminary health check

Obvezni začetni zdravstveni pregled, ki se opravi v okviru preverjanja državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, da se ugotovijo morebitne potrebe po zdravstveni oskrbi ali osamitvi zaradi javnega zdravja.

Opombe (2)
  1. Predhodni zdravstveni pregledi so skupaj s predhodnimi pregledi ranljivosti ključni sestavni del obeh postopkov preverjanja, predvidenih v uredbi o preverjanju, in sicer preverjanja na zunanji meji ter preverjanja na ozemlju. Po potrebi se v te preglede vključijo tudi nacionalni organi za zaščito otrok in nacionalni organi, pristojni za odkrivanje in prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi, ali enakovredni mehanizmi.
  2. Predhodne zdravstvene preglede opravlja ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje, priznano v skladu z mednarodnimi poklicnimi standardi, za katere je pristojna Mednarodna organizacija dela.

prednostna obravnava državljanov Unije

union preference

Prednost, ki jo država članica EU daje delavcem, ki so državljani drugih držav članic EU, pred delavci, ki so državljani tretjih držav, v zvezi z dostopom do svojega trga dela.

Opombe

Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je bolj uporabljal izraz »prednostna obravnava državljanov Skupnosti«.

preganjanje

persecution

Hude kršitve človekovih pravic, vključno z ogrožanjem življenja ali svobode, in tudi druge vrste resne škode zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini.

Opombe (3)
  1. Splošno sprejete opredelitve preganjanja ni, v ženevski konvenciji o beguncih in protokolu pa temeljni pojem preganjanja namenoma ni bil opredeljen, kar kaže na cilj pripravljavcev, da se razlaga na dovolj prožen način, da bi vključeval nenehno spreminjajoče se oblike preganjanja.
  2. Poleg tega lahko manjše oblike škode skupaj pomenijo preganjanje. Diskriminacija prav tako pomeni preganjanje, če ima za posledico stanje, ki je za zadevno osebo nevzdržno ali bistveno škodljivo.
  3. Preganjanje je lahko povezano z ukrepi državnih organov, lahko pa izvira tudi od nedržavnih akterjev, kot so oborožene skupine, kriminalne ali organizirane tolpe, družinski člani ali splošno prebivalstvo, kadar država ne more ali noče zagotoviti zaščite.

preganjanje na podlagi spola

gender-based persecution

Preganjanje, ki je usmerjeno proti določenemu spolu ali ga nesorazmerno prizadene.

Opombe (2)
  1. Preganjanje na podlagi spola je izraz, ki sam po sebi nima pravnega pomena. Uporablja se za različne zahtevke, pri katerih je spol pomemben dejavnik pri določanju statusa begunca. Običajno preganjanje, povezano s spolom, med drugim vključuje dejanja spolnega nasilja, nasilja v družini, prisilnega načrtovanja družine, pohabljenja ženskih spolovil in drugih škodljivih tradicionalnih praks, kaznovanja zaradi kršenja družbenih običajev ter diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti ali spolne identitete osebe. Zahtevke, povezane s spolom, lahko vložijo ženske ali moški, čeprav jih pogosteje vlagajo ženske.
  2. Čeprav spol ni izrecno naveden kot eden od razlogov, na podlagi katerih se lahko posamezniku prizna status begunca in se mu zagotovi zaščita, je splošno sprejeto, da lahko vpliva na razloge za preganjanje ali jih določa, zato ni treba dodati dodatnega razloga v opredelitev v Konvenciji o statusu beguncev. Vsakega od v konvenciji navedenih razlogov »rasa, vera, državljanstvo, pripadnost neki družbeni skupini ali politično prepričanje« je treba razlagati ob upoštevanju spola, čeprav se preganjanje na podlagi spola večinoma razlaga v okviru neke družbene skupine. Preganjanje na podlagi spola je izraz, ki sam po sebi nima pravnega pomena. Uporablja se za različne zahtevke, pri katerih je spol pomemben dejavnik pri določanju statusa begunca. Zahtevke, povezane s spolom, lahko vložijo ženske ali moški, čeprav jih pogosteje vlagajo ženske.

prejemki socialne zaščite

social protection benefits

Transferji v denarju ali naravi po programih socialne zaščite gospodinjstvom in posameznikom, da bi jih razbremenili tveganja ali več tveganj, opredeljenih v sistemu Evropske komisije za medsebojno obveščanje o socialni zaščiti.

Opombe (11)
  1. zdravstvo;
  2. denarno nadomestilo za čas bolezni;
  3. materinsko in očetovsko nadomestilo;
  4. invalidske dajatve;
  5. starostne pokojnine in dajatve;
  6. dajatve za preživele družinske člane;
  7. dajatve v zvezi z nesrečami pri delu in poklicnimi boleznimi;
  8. družinske dajatve;
  9. denarno nadomestilo za primer brezposelnosti;
  10. zagotovljena minimalna sredstva;
  11. dajatve za dolgotrajno oskrbo.

premestitev

relocation

Na ravni EU pomeni premestitev oseb s statusom, opredeljenim v ženevski konvenciji o beguncih in protokolu, ali subsidiarno zaščito po Direktivi 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih) iz države članice EU, ki jim je priznala mednarodno zaščito, v drugo državo članico EU, kjer jim bo priznana podobna zaščita, in oseb, ki so zaprosile za mednarodno zaščito, iz države članice EU, odgovorne za obravnavanje njihove prošnje, v drugo državo članico EU, kjer bodo obravnavane njihove prošnje za mednarodno zaščito.

Opombe (5)
  1. Premestitev je solidarnostno orodje v EU za premestitev oseb, ki že imajo status mednarodne zaščite, in oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz ene države članice EU v drugo državo članico EU, pri čemer sodelujeta tudi Švica in Norveška.
  2. 1. člen Direktive 2001/55/ES (direktiva o začasni zaščiti) v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav podpira uravnoteženje prizadevanj med državami članicami EU pri sprejemanju teh oseb in posledicah takega sprejema.
  3. Leta 2015 je EU začela izvajati program nujne premestitve, da bi zmanjšala breme za Italijo in Grčijo. Program se je izvajal na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 v okviru tretjega odstavka 78. člena PDEU, ki Svetu omogoča, da v izrednih razmerah sprejme začasne ukrepe kot del sistema za odzivanje na izredne razmere, kar pomeni začasni program razdeljevanja oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, da se zagotovi pravično in uravnoteženo sodelovanje vseh držav članic EU pri teh skupnih prizadevanjih. Do programa EU za nujno premestitev so bili upravičeni prosilci, ki so nedvomno potrebovali mednarodno zaščito in so bili državljani ali prebivalci brez državljanstva tistih držav, za katere je bila povprečna stopnja ugodno rešenih prošenj pri odločbah na prvi stopnji v Evropski uniji 75-odstotna ali višja. Program nujne premestitve se je končal 26. septembra 2017.
  4. Potem ko se je prvi program EU za nujno premestitev končal leta 2017, so nekatere države EU leta 2018 začele izvajati prostovoljna prizadevanja za premestitev migrantov, rešenih na morju v osrednjem Sredozemlju. To je na prošnjo Italije in Malte usklajevala Evropska komisija. Malteška deklaracija iz septembra 2019 je formalizirala mehanizem začasne premestitve za ta prizadevanja. Od leta 2018 je bilo s podporo EU iz Italije in Malte v druge evropske države premeščenih približno 3.000 posameznikov. Poleg tega je bil leta 2020 vzpostavljen sistem prostovoljne premestitve mladoletnikov brez spremstva, ranljivih prosilcev za azil in upravičencev do mednarodne zaščite iz Grčije v druge evropske države. V tej shemi sodeluje 16 držav, iz Grčije pa je bilo premeščenih več kot 5.000 oseb. Mehanizem prostovoljne solidarnosti (VSM) je junija 2022 vzpostavilo 21 evropskih držav za reševanje migracijskih izzivov v sredozemskih državah članicah s premestitvami ali finančnimi prispevki.
  5. Premestitve ne smemo zamenjevati s preselitvijo, ki je mehanizem mednarodne solidarnosti in delitve odgovornosti, ki vključuje izbiro in premestitev beguncev katere koli narodnosti na zahtevo Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) iz države, v kateri so zaprosili za zaščito, v tretjo državo, ki se je strinjala, da jih sprejme kot begunce s statusom stalnega prebivališča. Za dodatne informacije glej geslo »preselitev« v tem glosarju.

prepoved vstopa

entry ban

Upravna ali sodna odločba ali akt, ki prepoveduje vstop na ozemlje držav članic EU in prebivanje na njem za določeno obdobje, ki spremlja odločbo o vrnitvi.

prepoznana žrtev trgovine z ljudmi

identified victim of trafficking in human beings

Oseba, ki jo je pristojni uradni organ v državah članicah EU uradno prepoznal kot žrtev trgovine z ljudmi.

prepoznavanje žrtve trgovine z ljudmi

identification of a victim of trafficking in human beings

Postopek potrditve in opredelitve primera trgovine z ljudmi za nadaljnje izvajanje podpore.

preselitev

resettlement

Na svetovni ravni: izbira in premestitev beguncev iz države, v kateri so zaprosili za zaščito, v tretjo državo, ki se je strinjala, da jih sprejme kot begunce s statusom stalnega prebivališča. Na ravni EU: sprejem državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva iz tretje države, v katero so bili razseljeni, na ozemlje držav članic EU na podlagi napotitve Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), ki jim je priznana mednarodna zaščita ter imajo dostop do trajnih rešitev v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo.

Opombe (3)
  1. Status po preselitvi zagotavlja zaščito pred vračanjem ter preseljenim beguncem in njihovim družinskim članom ali vzdrževanim osebam zagotavlja dostop do pravic, podobnih tistim, ki jih imajo lastni državljani. Preselitev prinaša tudi možnost, da sčasoma postane naturalizirani državljan države preselitve. Zato je preselitev trajna rešitev in orodje za zaščito beguncev.
  2. Tega izraza ne smemo zamenjevati s »premestitvijo«.
  3. Zakonodaja EU razlikuje med humanitarnim sprejemom in preselitvijo, pri čemer je preselitev posebej namenjena uradno priznanim beguncem, medtem ko humanitarni sprejem lahko pomeni dodelitev mednarodne ali humanitarne zaščite v skladu z nacionalnimi zakoni.

preseljeni begunec

resettled refugee

Na svetovni ravni: begunec, ki ga prepozna Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) in ki je iz države, v kateri je zaprosil za zaščito, premeščen v tretjo državo, ki se je strinjala, da ga sprejme kot begunca s statusom stalnega prebivališča. Na ravni EU: državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je na podlagi prošnje UNHCR za preselitev, ki temelji na potrebi po mednarodni zaščiti, premeščen(a) iz tretje države v državo članico, kjer ima dovoljenje za prebivanje, z enim od teh statusov: (i) status begunca po točki (d) 2. člena Direktive 2011/95/EU (prenovljena direktiva o pogojih); ali (ii) status, ki v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Evropske unije zagotavlja enake pravice in ugodnosti kot status begunca.

Opombe (4)
  1. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je tisti, ki skupaj z ustreznimi organi v zadevni državi odloči, katere begunce je treba sprejeti; njihov status begunca določi UNHCR, država pa sprejme ta status pred vstopom v državo.
  2. V nekaterih primerih nacionalni organi dodatno ocenijo, ali je zadevna oseba begunec.
  3. V državah članicah EU se uporabljajo različni izrazi glede na različne pravne pojme. V nekaterih državah članicah so ti begunci sprejeti v okviru letnega programa preselitve.
  4. Irska uporablja izraz »begunec iz programa« v širšem pomenu kot »preselitev« in ga v 24. členu irskega zakona o beguncih iz leta 1996 opredeljuje tako: »oseba, ki ji je vlada izdala dovoljenje za vstop in prebivanje v državi zaradi začasne zaščite ali trajne preselitve kot delu skupine oseb.«

preskus trga dela

labour market test

Mehanizem, katerega cilj je zagotoviti, da se delavci migranti sprejmejo šele po tem, ko delodajalci niso bili uspešni pri iskanju domačih delavcev, državljanov EU (v državah članicah EU to pomeni tudi delavce EGP) ali državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo in imajo dostop do trga dela v skladu z nacionalno zakonodajo.

Opombe (3)
  1. V večini držav članic EU se preskus trga dela izvaja in pogosto uporablja. Če se uporablja preskus trga dela, so lahko nekatere skupine delavcev izvzete, kar odraža posebne nacionalne razmere in prednostne naloge.
  2. Države članice EU uporabljajo različne metodologije pri izvajanju preskusa trga dela. Na splošno imajo pri tem precejšnjo vlogo delodajalci in javni zavodi za zaposlovanje. Trajanje postopka preverjanja se med državami članicami EU razlikuje.
  3. Za dodatne informacije glej EMN: Satisfying labour demand through migration, junij 2011.

presoja dokazov

evidence assessment

Temeljna metoda ugotavljanja dejstev v posameznem primeru s postopkom pregleda in primerjave razpoložljivih dokazov.

Opombe

Izraz ni pomemben le pri mednarodni zaščiti in azilu, temveč tudi v drugih postopkih na področju migracij, kot so postopki za izdajo vizuma.