Sofinancira Evropska unija

Slovar migracijskih pojmov

Razlage pojmov o migracijah in mednarodni zaščiti v slovenskem in angleškem jeziku. Poiščite pojem ali brskajte po abecedi.

597 gesel · Stran 16/24

Seznam gesel

preverjanje

screening

Postopek zbiranja informacij v okviru celovitega pristopa EU k migracijam, ki obsega več različnih preverjanj državljanov tretjih držav (preverjanje identitete, varnostno preverjanje, zdravstveni pregled in pregled ranljivosti) in je namenjen dopolnitvi kontrole, opravljene na zunanji meji, ali nadomestitvi dejstva, da ta kontrola ob prehodu zunanje meje ni bila opravljena.

Opombe (4)
  1. Namen preverjanja je okrepiti nadzor nad državljani tretjih držav, ki vstopajo v EU ali so vanjo že vstopili. Postopek preverjanja je sestavljen iz šestih delov: a) predhodni zdravstveni pregled in predhodni pregled ranljivosti; b) ugotavljanje ali preverjanje identitete na podlagi informacij v evropskih podatkovnih zbirkah; c) evidentiranje biometričnih podatkov (prstnih odtisov in fotografij obraza) v podatkovnih zbirkah; d) varnostno preverjanje s poizvedbo v ustreznih nacionalnih podatkovnih zbirkah in podatkovnih zbirkah EU; e) obrazec za preverjanje, ki vsebuje podatke o osebi; f) napotitev v ustrezni postopek (azilni postopek na meji, redni azilni postopek ali postopek vračanja). Po uredbi o preverjanju morajo države članice EU zagotoviti, da so državljani tretjih držav na lokacijah, na katerih poteka preverjanje, še naprej na voljo pristojnim organom. Šteje se, da ti državljani še niso uradno vstopili na ozemlje EU.
  2. Postopek preverjanja se uporablja za državljane tretjih držav, ki: so nezakonito prečkali zunanjo mejo, ne da bi izpolnjevali pogoje za vstop iz Zakonika o schengenskih mejah; so med mejno kontrolo zaprosili za mednarodno zaščito; so se izkrcali po operaciji iskanja in reševanja (SAR); so že na ozemlju EU, vendar ne morejo dokazati, da so že bili predmet kontrole na zunanji meji.
  3. Preverjanje se opravi na kateri koli ustrezni in primerni lokaciji, ki jo določi posamezna država članica EU, praviloma na zunanji meji ali v njeni bližini, lahko pa tudi na drugih lokacijah na ozemlju države članice. Pri določitvi lokacije se upoštevajo geografske značilnosti in obstoječa infrastruktura, da se lahko preverjanje opravi brez odlašanja.
  4. Preverjanju državljanov tretjih držav, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, bi morala slediti obravnava njihove potrebe po mednarodni zaščiti. Omogočiti bi moralo zbiranje vseh informacij, pomembnih za to obravnavo, in njihovo pošiljanje pristojnim organom. Tako se določi ustrezni postopek za obravnavanje prošnje, ne da bi se vnaprej določila vrsta postopka, s čimer se obravnava pospeši. Preverjanje bi moralo prispevati tudi k prepoznavanju ranljivih oseb, da se pri določitvi ustrezne vrste postopka in njegovi izvedbi v celoti upoštevajo njihove posebne potrebe.

preverjanje identitete

verification of identity

Postopek primerjave nizov podatkov za ugotavljanje veljavnosti zatrjevane identitete osebe (preverjanje ena proti ena).

Opombe

Za dodatne informacije glej: EMN Inform on processing biometric data, 2023.

preverjanje na ozemlju

screening within the territory

Postopek preverjanja držav članic EU za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na njihovem ozemlju, le če so ti na nedovoljeni način prečkali zunanjo mejo, da bi vstopili na ozemlje države članice EU, in zanje v državi članici EU še ni bilo opravljeno preverjanje.

Opombe (3)
  1. Države članice EU v svojem domačem pravu določijo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so ti državljani tretjih držav med preverjanjem na voljo organom, pristojnim za njegovo izvajanje, da bi preprečile nevarnost pobega in morebitne grožnje notranji varnosti zaradi takega pobega.
  2. Preverjanja jim ni treba opraviti, če državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju, takoj po prijetju vrnejo v drugo državo članico EU na podlagi dvostranskih sporazumov ali dogovorov ali v okviru dvostranskega sodelovanja. V takem primeru preverjanje opravi država članica EU, v katero je bil državljan tretje države vrnjen.
  3. Preverjanje na ozemlju se opravi in zaključi brez odlašanja ter ne sme trajati več kot tri dni. Države članice EU lahko preverjanje zaključijo v krajšem roku, če opravijo vsa predpisana preverjanja (predhodni zdravstveni pregled, predhodni pregled ranljivosti, varnostno preverjanje, ugotavljanje ali preverjanje identitete in podobno).

preverjanje na zunanji meji

screening at the external border

Postopek preverjanja, ki se uporablja za vse državljane tretjih držav – ne glede na to, ali so vložili prošnjo za mednarodno zaščito – kadar ne izpolnjujejo pogojev za vstop in kadar: a) so prijeti v zvezi z nedovoljenim prehodom zunanje meje države članice EU po kopnem, morju ali zraku, razen državljanov tretjih držav, za katere tej državi članici EU ni treba zajeti biometričnih podatkov iz razlogov, ki niso povezani z njihovo starostjo, ali b) so se izkrcali na ozemlju države članice EU po operaciji iskanja in reševanja (SAR).

Opombe (2)
  1. Preverjanje na zunanji meji se opravi na kateri koli ustrezni in primerni lokaciji, ki jo določi posamezna država članica EU, praviloma na zunanji meji ali v njeni bližini.
  2. Preverjanje na zunanji meji bi bilo treba zaključiti čim prej in ne bi smelo trajati več kot sedem dni. Države članice EU lahko preverjanje dokončajo v krajšem roku, če opravijo vsa predpisana preverjanja (predhodni zdravstveni pregled, predhodni pregled ranljivosti, varnostno preverjanje, ugotavljanje ali preverjanje identitete in podobno).

prevoznik

carrier

V zvezi s prevozom (ali prometom): lastnik ali zakupnik prevoza.

Opombe (2)
  1. Izraz prevoznik se običajno nanaša na podjetje za letalski, avtobusni, železniški ali ladijski prevoz. Po zakonodaji nekaterih držav izraz vključuje vse lastnike prevoznih sredstev, ki pripeljejo osebe na njihovo ozemlje.
  2. Opredelitev v točki a 2. člena Direktive Sveta 2004/82/ES (direktiva API) je bolj omejujoča in se nanaša izrecno na prevoz potnikov po zraku. Poleg tega ni jasno, na kaj se dejansko nanaša »vsaka fizična ali pravna oseba«, na primer ali je to le lastnik podjetja.

pridobitev državljanstva

acquisition of citizenship

Postati državljan na kakršen koli način, na primer ob rojstvu ali kadar koli pozneje, samodejno ali nesamodejno, na podlagi dodelitve, izjave, izbire ali vloge.

Opombe (2)
  1. Točka d 3. člena Uredbe (ES) št. 862/2007 (uredba o statistiki o selitvah) se nanaša na pridobitev državljanstva pri osebah z običajnim prebivališčem na ozemlju države članice EU, ki so v referenčnem letu pridobile državljanstvo države članice EU in so prej imele državljanstvo druge države članice EU ali tretje države ali so brez državljanstva.
  2. Eden od možnih načinov pridobitve državljanstva je naturalizacija, ki se bolj nanaša na odločitev/upravni postopek pristojnih organov za sprejem v državljanstvo.

pridržana oseba

detainee

Oseba v pridržanju.

pridržanje

detention

V zvezi s svetovnimi migracijami: nekaznovalni upravni ukrep, ki ga odredi upravni ali sodni organ, da omeji prostost osebe in se lahko izvede drug postopek. V zvezi z azilom v EU: ukrep, ko država članica EU zadrži prosilca za mednarodno zaščito (tj. mu odvzame prostost) na določenem kraju, kjer nima osebne svobode.

Opombe (4)
  1. Določbe EU razlikujejo med različnimi okoliščinami migracij, v katerih se lahko pridržijo državljani tretjih držav: pridržanje prosilcev za mednarodno zaščito, pridržanje za preprečitev nedovoljenega vstopa na ozemlje držav članic EU in pridržanje nezakonitih migrantov v postopku vračanja.
  2. Prosilci za mednarodno zaščito se lahko pridržijo na kateri koli stopnji ali ves čas azilnega postopka, od priprave začetne prošnje do odstranitve neuspešnega prosilca za mednarodno zaščito. Po 26. členu Direktive 2013/32/EU (prenovljena direktiva o azilnih postopkih) ni sprejemljivo pridržati osebe samo zaradi tega, ker je vložila prošnjo za mednarodno zaščito. Za zagotovitev, da pridržanje ni samovoljno in da se spoštujejo temeljne pravice prosilcev za mednarodno zaščito, je Direktiva 2013/33/EU (prenovljena direktiva o pogojih za sprejem) določila izčrpen seznam razlogov za pridržanje (8. člen) in številna postopkovna jamstva.Direktiva ureja tudi razmere v ustanovah za pridržanje (10. člen).
  3. Čeprav Direktiva 2008/115/ES (direktiva o vračanju) ne opredeljuje pridržanja, določa razloge za pridržanje ter navaja, da mora biti pridržanje za namene odstranitve omejeno in v skladu z načelom sorazmernosti ter da je treba z državljani tretjih držav v pridržanju ravnati humano in dostojanstveno ob spoštovanju njihovih temeljnih pravic ter v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom. Po prvem odstavku 15. člena direktive o vračanju države članice EU državljana tretje države, ki je v postopku vračanja, lahko pridržijo le, da pripravijo vrnitev in/ali izvedejo postopek odstranitve, zlasti če: (a) obstaja nevarnost pobega ali (b) se ta državljan tretje države izogiba vrnitvi ali odstranitvi ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve. Obdobje pridržanja mora biti kar se da kratko in trajati le toliko časa, kolikor trajajo postopki za ureditev odstranitve, ti pa se izvedejo skrbno, glej prvi odstavek 15. člena.
  4. Za dodatne informacije glej EMN: Use of detention and alternatives to detention in the context of immigration policies, 2014, ter EMN: Pridržanje in alternative pridržanju v postopkih mednarodne zaščite in vračanja, 2021.

prijetje

apprehension

V zvezi z migracijami v EU: vsako dejanje pristojnih nacionalnih organov, pri katerem se ugotovi, da je oseba nezakoniti migrant, in ki lahko omeji gibanje te osebe.

prilagajanje

adaptation

Proces prilagajanja nekaterih ali vseh posameznikovih prepričanj in/ali stališč, tako da ustrezajo novim življenjskim okoliščinam.

priliv možganov

brain gain

Korist države zaradi priseljevanja visokousposobljenih oseb.

Opombe

To se lahko nanaša na primer na sprejem visokousposobljenega migranta v državi članici EU ali vrnitev državljana tretje države v njegovo izvorno državo.

prima facie begunec

prima facie refugee

Oseba, ki ji država ali Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) prizna status begunca na podlagi objektivnih meril, povezanih z okoliščinami v izvorni državi, ki upravičujejo domnevo, da izpolnjuje merila veljavne opredelitve begunca.

Opombe

Ta izraz se nanaša na bolj teoretični pojem in se pogosto ne uporablja.

primer višje sile

force majeure situation

Neobičajne in nepredvidljive okoliščine, na katere država članica EU ne more vplivati in katerih posledic ni bilo mogoče preprečiti kljub ravnanju z vso potrebno skrbnostjo ter ki tej državi članici preprečujejo izpolnjevanje obveznosti na področju azila in migracij ter postopkov za mednarodno zaščito.

Opombe (7)
  1. Primeri višje sile so med drugim pandemije in naravne nesreče (uvodna izjava 20 uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile).
  2. Država članica EU, ki meni, da se spoprijema s primerom višje sile, lahko Evropsko komisijo zaprosi za solidarnostne ukrepe in začasna odstopanja od standardnih postopkov za mednarodno zaščito, pri čemer mora biti zagotovljeno spoštovanje temeljnih pravic. Komisija prošnjo oceni na podlagi objektivnih meril ter v sodelovanju z državo članico EU, ustreznimi agencijami EU in mednarodnimi organizacijami, med drugim z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM). Komisija najpozneje v dveh tednih odloči, ali gre za primer višje sile, in lahko predloži predlog izvedbenega sklepa Sveta, v katerem so določeni potrebni in sorazmerni solidarnostni ukrepi in odstopanja ter po potrebi osnutek načrta solidarnostnega odziva. Odobreni ukrepi veljajo tri mesece in se lahko, če primer višje sile še vedno obstaja, enkrat podaljšajo za nadaljnje tri mesece.
  3. Odstopanja od standardnih postopkov za mednarodno zaščito: V skladu z uvodnima izjavama 20 in 39 uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile lahko države članice EU, ki se spoprijemajo s primerom višje sile, odstopijo od nekaterih obveznosti, določenih v azilnem pravu EU, tako da: rok za registracijo prošenj za mednarodno zaščito podaljšajo s sedmih dni na štiri tedne (uvodna izjava 42 in prvi odstavek 10. člena uredbe o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile); najdaljše trajanje postopka na meji podaljšajo z 12 na 18 tednov (uvodna izjava 43 in prvi odstavek 11. člena navedene uredbe); odstopijo od uporabe postopka na meji (na primer tako, da se postopek na meji ne uporabi za osebe iz tretjih držav, za katere je povprečni delež ugodno rešenih prošenj na ravni EU nižji od 20 %) oziroma glede na okoliščine razširijo področje uporabe postopka na meji (drugi in tretji odstavek 11. člena navedene uredbe); podaljšajo roke za predložitev zahteve, naj druga država članica EU sprejme prosilca za mednarodno zaščito; za odgovor na zahtevo za sprejem; za predložitev obvestila o ponovnem sprejemu; za izvedbo predaje prosilcev za mednarodno zaščito, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva.
  4. Solidarnostni prispevki: Države članice EU lahko zaprosijo za solidarnostne prispevke v obliki: premestitve prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite iz države članice EU, ki se spoprijema s kriznimi razmerami, v prispevajoče države članice EU; poravnave obveznosti, pri kateri podporna država članica prevzame odgovornost za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, da bi razbremenila državo članico, ki se spoprijema s kriznimi razmerami; finančnih prispevkov ali alternativnih solidarnostnih ukrepov.
  5. Evropska komisija lahko sprejme priporočilo o uporabi hitrega postopka za priznanje mednarodne zaščite nekaterim kategorijam prosilcev.
  6. Države članice EU morajo državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva v jeziku, ki ga razumejo, obvestiti o uporabljenem ukrepu, lokaciji registracijskih točk, vključno z mejnimi prehodi, ki so na voljo za registracijo in vložitev prošnje za mednarodno zaščito, ter o trajanju ukrepa.
  7. Države članice EU sodelujejo z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) in z ustreznimi partnerji ter jim zagotovijo dostop do prosilcev, tudi tistih na meji, da se lahko prosilcem zagotovi potrebna pomoč.

pripravljalni pouk

preparatory class

Ločeni pouk ali učne ure, pri katerih se novoprispeli otroci migranti intenzivno učijo jezika, v nekaterih primerih pa imajo prilagojeni učni načrt za druge predmete, da bi se lažje vključili v redni šolski sistem.

Opombe (2)
  1. 2. odstavek 14. člena Direktive 2013/33/EU (prenovljena direktiva o pogojih za sprejem) določa, da se mladoletnikom zagotovi pripravljalni pouk, vključno z jezikovnim poukom, kadar je to potrebno za olajšanje njihovega dostopa do izobraževalnega sistema in sodelovanja v njem.
  2. Vendar se praksa pripravljalnega pouka in/ali učnih ur v državah članicah EU razlikuje. Večina držav članic EU novoprispele otroke in mladostnike z migrantskim ozadjem vključi v pripravljalni pouk ali učne ure, če njihovo jezikovno znanje ni dovolj dobro, da bi lahko obiskovali redni pouk. Drugi otroke migrante vključijo neposredno v redni/običajni pouk, saj menijo, da je ta praksa najprimernejša za vključevanje/integracijo. Za več informacij glej Poročilo Eurydice: Integrating Students from Migrant Backgrounds Education and Training into Schools in Europe: National Policies, August 2019.

pripravnik

trainee

Pri migracijah v EU: delavec, čigar prisotnost na ozemlju države članice EU je strogo časovno omejena ter tesno povezana z izpopolnjevanjem znanja in kvalifikacij v izbranem poklicu, preden se vrne v svojo državo, da tam nadaljuje svojo poklicno pot.

priseljenec

immigrant

Na svetovni ravni: nerezident (državljan ali tujec), ki pride v državo z namenom, da ostane več kot eno leto. Na ravni EU: oseba, ki si na ozemlju države članice EU uredi običajno prebivališče za obdobje, ki je dolgo najmanj 12 mesecev ali za katero se pričakuje, da bo dolgo najmanj toliko, pri čemer je pred tem običajno prebivala v drugi državi članici EU ali tretji državi.

priseljevanje

immigration

Na svetovni ravni: prihod v državo z namenom ostati več kot eno leto. Na ravni EU: dejanje, s katerim si oseba na ozemlju države članice EU uredi običajno prebivališče za obdobje, ki je dolgo najmanj 12 mesecev ali za katero se pričakuje, da bo dolgo najmanj toliko, pri čemer je pred tem običajno prebivala v drugi državi članici EU.

prisilna poroka / prisilna sklenitev zakonske zveze

forced marriage

Zveza dveh oseb, od katerih vsaj ena ni dala popolne in svobodne privolitve v sklenitev zakonske zveze.

prisilne migracije

forced migration

Migracijski tok, ki vsebuje dejavnik prisile, vključno z grožnjami za življenje in preživetje, ki so posledica naravnih vzrokov ali vzrokov, ki jih je povzročil človek (na primer gibanje beguncev in notranje razseljenih oseb ter oseb, razseljenih zaradi naravnih ali okoljskih nesreč, kemičnih ali jedrskih nesreč, lakote ali razvojnih projektov).

prisilni migrant

forced migrant

Oseba, udeležena v migracijskem toku, ki vsebuje dejavnik prisile, vključno z grožnjami za življenje in preživetje, ki so posledica naravnih vzrokov ali vzrokov, ki jih je povzročil človek (na primer gibanje beguncev in notranje razseljenih oseb ter oseb, razseljenih zaradi naravnih ali okoljskih nesreč, kemičnih ali jedrskih nesreč, lakote ali razvojnih projektov).

prisilno delo

forced labour

Vsako delo ali storitev, ki se od katere koli osebe zahteva pod grožnjo kazni in za katero se ta oseba ni ponudila prostovoljno.

prisilno vračanje / prisilna vrnitev

forced return

Na svetovni ravni: obvezna vrnitev posameznika v izvorno, tranzitno ali tretjo državo (tj. državo vrnitve) na podlagi upravnega ali sodnega akta. Na ravni EU: prostovoljna izpolnitev obveznosti vrnitve ali prisilna vrnitev v – izvorno državo ali – tranzitno državo v skladu s sporazumi EU ali dvostranskimi sporazumi o ponovnem sprejemu ali drugimi sporazumi; ali – drugo tretjo državo, v katero se zadevni državljan tretje države vrne prostovoljno, pod pogojem, da ga ta država sprejme.

Opombe (4)
  1. Na svetovni ravni je prisilno vračanje širši izraz, ki vključuje vse ukrepe, katerih posledica je vrnitev posameznika v državo, vključno z izgonom, odstranitvijo, izročitvijo, zavrnitvijo na meji, ekstrateritorialnim prestrezanjem in fizično vrnitvijo.
  2. Izraz »prisilno vračanje« se v zakonodaji Evropske unije sploh ne uporablja. V Direktivi Sveta 2008/115/ES (direktiva o vračanju), ki ureja vračanje migrantov, katerih prebivanje je nezakonito, je vračanje na podlagi odločbe o vrnitvi navedeno kot »vračanje" (in ne »prisilno vračanje«). Da bi se izognili zamenjavi z vračanjem migrantov na podlagi njihove svobodne volje in brez navodil države, je EMN »vračanje« na podlagi odločbe o vrnitvi poimenoval »prisilno vračanje«.
  3. Če se izraz »prisilno vračanje« uporablja v Evropski uniji (na primer v Eurostatovih metapodatkih), se razume kot sinonim za »odstranitev«, tj. fizični prevoz iz države na podlagi odločbe o vrnitvi.
  4. Zunaj zakonodaje Evropske unije se izraz »prisilno vračanje« pogosteje uporablja in razume kot vračanje na podlagi izdane odločbe o vrnitvi.

prispevajoča država članica

contributing Member State

Država članica EU, ki zagotavlja ali je zavezana zagotavljati solidarnostne prispevke za državo članico prejemnico, ki je pod migracijskim pritiskom ali se spoprijema z resnimi migracijskimi razmerami.

Opombe

Države članice EU lahko druge države članice EU, ki so pod migracijskim pritiskom, podprejo s premestitvami, finančnimi prispevki, ki se izvršujejo v okviru proračuna EU, in alternativnimi solidarnostnimi ukrepi. Finančni prispevki se v proračun EU nakažejo kot zunanji namenski prejemki v okviru sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (BMVI). Ta dodatna finančna sredstva Evropska komisija nato usmeri državam članicam prejemnicam.

pristojna uradna oseba v postopku mednarodne zaščite

case worker in procedures for international protection

Osebje organa za presojo, odgovorno za preverjanje in ocenjevanje prošenj za mednarodno zaščito ter pristojno za odločanje na prvi stopnji v taki zadevi.

Opombe

Ta izraz se nanaša posebej na osebe, ki pregledujejo in presojajo prošnje za mednarodno zaščito. Druge pristojne uradne osebe, na primer za obravnavanje prošenj za vizume, v glosarju niso izrecno navedene s posebnim izrazom.

pristop žariščnih točk

hotspot approach

Pristop, pri katerem Agencija Evropske unije za azil (EUAA), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) na terenu sodelujejo z organi najbolj izpostavljenih držav članic EU, ki se spoprijemajo z nesorazmernimi migracijskimi pritiski na zunanjih mejah EU, ter jim pomagajo izpolnjevati njihove obveznosti po zakonodaji EU ter hitro identificirati in registrirati prihajajoče migrante ter jim odvzeti prstne odtise.

Opombe (4)
  1. Evropska komisija je pristop žariščnih točk oblikovala v okviru takojšnjega ukrepanja za pomoč državam članicam EU, ki so na zunanji meji EU, in ga opisala v evropski agendi o migracijah maja 2015.
  2. Operativna podpora, zagotovljena v okviru pristopa žariščnih točk, bo usmerjena na registracijo, identifikacijo, jemanje prstnih odtisov in obveščanje prosilcev za azil ter na operacije vračanja. Tisti, ki bodo zaprosili za azil, bodo takoj usmerjeni v azilni postopek, v katerem bodo podporne skupine Agencije Evropske unije za azil pomagale čim hitreje obravnavati prošnje za azil. Za tiste, ki ne potrebujejo zaščite, bo agencija Frontex državam članicam EU zagotovila pomoč pri usklajevanju vračanja nezakonitih migrantov. Europol in Eurojust bosta državi članici gostiteljici pomagala pri preiskavah za razbitje mrež za tihotapljenje in trgovino z ljudmi.
  3. Italija in Grčija sta prvi dve državi članici EU, v katerih se ta pristop žariščnih točk zdaj izvaja. Tudi druge države članice EU bodo lahko na zaprosilo izkoristile pristop žariščnih točk.
  4. Pristop žariščnih točk bo prispeval tudi k izvajanju shem začasne premestitve, ki jih je Evropska komisija predlagala 27. maja in 9. septembra 2015: osebe, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bodo v najbolj izpostavljenih državah članicah EU prepoznane za premestitev v druge države članice EU, kjer se bo obravnavala njihova prošnja za azil.